Moskva - Tako kot ob nedavnem obisku ruskega premierja Vladmirija Putina v Franciji so se ruski mediji tudi ob obisku predsednika Dmitrija Medvedjeva v Nemčiji spraševali predvsem, kdo od njiju ima v zunanji politiki več veljave. Da je to nedvomno še vedno nekdanji predsednik Putin, so med drugim dokazovali s tem, da je njegov obisk v Parizu trajal kar dva dni, medtem ko se je Medvedjev v Berlinu mudil komaj 8 ur. »Pomembno je, kdo ga je v Nemčiji sprejel, in ne, koliko časa je trajal njegov obisk,« je tovrstna namigovanja zavrnil Bertrande Malmendier, direktor berlinske politične ustanove, ki jo je ustanovila vladajoča ruska stranka Enotna Rusija. »Nanju je treba gledati kot na dvojec, ki vlada skupaj,« je še poudaril.
Moskva – V glavnem mestu Latvije Rigi se končujeta dvodnevni vrh držav ob Baltskem morju in regionalna poslovna konferenca, na obeh dogodkih pa je glavna tema energetska politika Rusije in Evropske unije. Zadnje energetsko srečanje pred vrhom EU-Rusija, ki bo 26. in 27. junija v sibirskem Hanti- Mansijsku, zaznamuje odsotnost dveh ključnih akterjev, ruskega premierja Vladimirja Putin in nemške kanclerke Angele Merkel.
Moskva – »Rusija bo prisiljena vojaško ukrepati, če bosta Gruzija in Ukrajina hoteli vstopiti v zvezo Nato« in »Ameriški protiraketni ščit bo postal tarča Rusije«. To sta samo dve grožnji, s katerima je Zahodu v zadnjih mesecih zažugal načelnik generalštaba ruske vojske Jurij Balujevski. Ruskim oboroženim silam je poveljeval od leta 2004, zdaj pa ga je predsednik Dmitrij Medvedjev odstavil s tega položaja. Vzrok je spor z obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom glede reforme ruske vojske.
Moskva – »Naslednje leto se vidimo v Moskvi,« je po osvojitvi prvega mesta na popevki Evrovizije napovedal Dima Bilan, ki je Rusiji prinesel prvo zmago na tem tekmovanju. A kaže, da prizorišče 54. Eurosonga ne bo glavno mesto Rusije, pač pa njena zgodovinska in kulturna prestolnica Sankt Peterburg. Rusija bo prireditev izkoristila za izboljšanje svojega ugleda na Zahodu.
Moskva – V ruskem glavnem mestu so bile kljub prepovedi mestnih oblasti manjše demonstracije ruskih borcev za pravice istospolno usmerjenih. Ti so bili tudi letos tarča pravoslavnih fundamentalistov in ultradesničarske mladine, ki so jih napadli z jajci, brcami in pestmi. Policija je priprla 13 gejevskih aktivistov, pa tudi nekaj njihovih nasprotnikov. To je bila že tretja propadla Parada ponosa (gay pride) v Moskvi, župan Jurij Lužkov pa je za tovrstne dogodke dejal, da so »satansko delo«.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin bo danes končal dvodnevni uradni obisk v Franciji, ki je tudi njegov prvi obisk na zahodu v novi vlogi. Tam je bil deležen večje pozornosti, kakor so je običajno deležni predsedniki vlad drugih držav. Na delovni večerji ga je namreč sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ruska stran je hitela pojasnjevati, da so srečanja ruskih premierov s francoskimi predsedniki nekaj običajnega, na francoskem veleposlaništvu v Moskvi pa so prostodušno priznali, da gre za neobičajno prakso. V ruskih medijih zato vnovič ugibajo, kdo v Rusiji pravzaprav sprejema ključne zunanjepolitične odločitve: predsednik ali premier.
Vilnius- Zunanji ministri Evropske unije so na ponedeljkovem zasedanju vendarle prižgali zeleno luč za pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo, za kar so si prizadevali skoraj dve leti. Najprej je začetek pogajanj zaradi spora z mesom blokirala Poljska, nazadnje pa je z bojkotom grozila še Litva, kar je v Evropski uniji povzročilo razkol med »starimi« in nekaterimi »novimi« članicami, ki so dolgo živele pod sovjetskim škornjem in si tudi zato prizadevajo za bolj odločno evropsko politiko do Rusije.
Moskva – »Upam na konstruktiven dialog med državama, s katerim bomo vzpostavili dobrososedske odnose ter stabilnost in varnost na Kavkazu. Gruzincem, s katerimi nas povezuje dolgoletno prijateljstvo, iskreno želim mir in blaginjo,« je v čestitki ob 90. obletnici gruzinske neodvisnosti zapisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Izjava napoveduje novo poglavje v odnosih med Tbilisijem in Moskvo, ki so se zaostrili zaradi ruske krepitve vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, do katere je prišlo ob izteku predsedniškega mandata Vladimirja Putina. V tem času je bilo nad Abhazijo sestreljeno tudi gruzinsko brezpilotno vohunsko letalo; Gruzija je nemudoma obtožila Rusijo, ki je te trditve zavrnila. Zdaj je gruzinsko plat zgodbe potrdila komisija Združenih narodov, vendar je Moskva tudi to poročilo že zavrnila.
Vilnius – Litva je največja baltska država tako po površini kakor številu prebivalstva in je med baltsko trojko prva razglasila neodvisnost od nekdanje Sovjetske zveze. Veliko je k temu pripomogel predsednik Valdas Adamkus, eden najbolj priljubljenih litovskih politikov, ki se mu letos izteče drugi predsedniški mandat. Adamkusu, ki bo novembra dopolnil 82 let in je najstarejši predsednik v Evropi, je v zadnjem letu na oblasti uspel veliki met. »Mlada« članica Evropske unije je namreč sedemindvajseterico prepričala, da je med izhodišča pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Rusijo vključila tudi zahtevo po večji ruski energetski odgovornosti, sodelovanju Rusije pri preiskovanju pobojev med litovsko osamosvojitvijo, umorom poslovneža v ruski eksklavi Kaliningrad in kompenzacije za sovjetske deportirance ter obljubo o mirni poravnavi zamrznjenih konfliktov v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji. Izhodišča bodo potrdili že na današnjem zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Bruslju, so nam zatrdili viri na litovskem zunanjem ministrstvu.
