Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Boris Grizlov je obraz vladajoče politične stranke Enotna Rusija, ki ji pripada večina guvernerjev ruskih regij, županov, in zaseda večino tako v regionalnih zakonodajnih organih kot v ruski dumi, v kateri je največja politična sila postala leta 2003. Grizlov je predsednik dume in zvesto in učinkovito izpolnjuje vizijo o krepitvi vertikale oblasti, zato ga uvrščajo v krog največjih »Putinovih lojalistov«. Zaradi izjave, »da parlament ni mesto za politične razprave«, so ga pred leti zasmehovali v ruskih liberalnih krogih, lani pa so se nanj usule tudi kritike prokremeljskih politologov, ki ocenjujejo, da s konservativizmom in ostrino, s katero se loteva nasprotnikov Enotne Rusije, ne škodi samo ugledu stranke, ampak tudi vladajočemu tandemu.
Moskva – Na okrožnem sodišču v mestu Velsk na severozahodu Rusije so zavrnili prošnjo za predčasno izpustitev Platona Lebedeva, nekdanjega člana uprave propadle naftne družbe Jukos, ki je bil leta 2005 skupaj z lastnikom podjetja in Mihailom Hodorkovskim zaradi poneverbe in utaje davkov obsojen na osemletno zaporno kazen, konec lanskega leta pa so jima zaradi kraje 218 ton nafte in pranja 70 milijonov evrov dosodili dodatno šestletno zaporno kazen, ki so jo pozneje skrajšali na pet let. Odvetniki so že vložili tudi prošnjo za pogojno izpustitev Hodorkovskega, ki je prav tako že prestal polovico zaporne kazni. Trenutno jo preživlja v strogo varovani kazenski koloniji številka 7 v ruski republiki Kareliji, kamor so ga konec junija iz Moskve premestili v strogi tajnosti.
Moskva – Zastave pred norveškim veleposlaništvom v Moskvi so spuščene na pol droga, prebivalci ruske prestolnice pa pred poslopjem prižigajo sveče in prinašajo cvetje v spomin na 76 žrtev bombnega napada v središču Osla ter strelskega pohoda v poletnem taboru podmladka vladajoče Laburistične stranke. Odgovornost za dvojni napad je prevzel 32-letni norveški ultarnacionalist Anders Behring Breivik, ki je napade za promocijo »kulturnega konservativizma« po lastnih navedbah načrtoval več let in izvedel sam. Še bolj natančno je svoje motive razkril v 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je na dan napada objavil na spletu. V njem je obsodil multikulturalizem ter »kulturni in gospodarski marksizem«, ki je po njegovem prepričanju na kolena enkrat že spravil Rusijo.
Moskva – Pred poslopjem gruzinskega notranjega ministrstva v Tbilisiju je več deset gruzinskih novinarjev v začetku tedna od oblasti zahtevalo, naj pojasnijo okoliščine aretacije treh gruzinskih fotografov, med katerimi je tudi osebni fotograf predsednika Mihaila Saakašvilija. Zaradi obtožb o sodelovanju z ruskimi tajnimi službami jim grozi od 8 do 12 let zapora. K pošteni in transparentni preiskavi so pozvali tudi pri novinarski organizaciji Novinarji brez meja s sedežem v Parizu, o vohunskih škandalih, ki so v Gruziji stalnica vse od rusko-gruzinske vojne v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji leta 2008, pa so na nedavnem srečanju v Tbilisiju razpravljali tudi veleposlaniki članic Evropske unije. Saga o fotografih vohunih je znova zamajala medijsko svobodo v Gruziji, ki jo je nekdanji ameriški predsednik George W. Bush laskavo označil za »svetilnik demokracije na Kavkazu«.
Moskva – Kakih 300 potapljačev na prizorišču nedeljske tragedije na reki Volgi nadaljuje iskanje žrtev najhujše ladijske nesreče po požaru na križarki Admiral Nahimov v Črnem morju, v kateri je umrlo 400 ljudi. »Doslej so iz vode potegnili 100 trupel, 29 ljudi pa še pogrešajo,« je direktorica Zveze ruskih turističnih agencij Maja Lomidze začela tiskovno konferenco z naslovom Kako preprečiti podobne tragedije?, ki je včeraj dopoldne potekala v ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. »Treba je dvigniti ceno človeškega življenja in kulturo varnostnih standardov,« je osnovna nauka nesrečne zgodbe povzel Jevgenij Pisarevski, namestnik direktorja zvezne turistične agencije Rosturizm.
Moskva – Na reki Volgi, ki ji v Rusiji zaradi njene veličasnosti ljubkovalno pravijo kar mati oziroma matjuška, je v nedeljo dopoldne po krajevnem času potonila dvonadstropna potniška ladja, na kateri je bilo po podatkih ruskega ministrstva za izredne razmere 182 ljudi, med njimi 125 turistov, 35 članov posadke in 35 članov osebja. Iz republike Tatarstan, kjer se je zgodila tragedija, so ves dan prihajale nasprotujoče si informacije o epilogu dopustniške avanture, ob koncu redakcije pa je obveljalo, da je ena potnica umrla, 88 jih pogrešajo, 84 pa so jih rešili. Reševalna akcija, v kateri sodelujeta dva reševalna čolna in helikopter, se nadaljuje.
Moskva – V evropskem parlamentu v Strasbourgu so sprejeli doslej najostrejšo resolucijo o stanju demokracije v Rusiji, v kateri so izrazili »zaskrbljenost zaradi težav, s katerimi se politične stranke spopadajo pri postopku volilne registracije. Gre za omejevanje politične konkurence v Rusiji, zmanjševanje volilne izbire in dokaz o pomanjkanju pluralizma v Rusiji.« Povod za omenjeno besedilo je nedavna odločitev ruskega ministrstva za pravosodje, ki je zavrnilo registracijo opozicijske Stranke narodne svobode – Za Rusijo brez brezpravja in korupcije, ki je bolj znana pod kratico Parnas, zaradi česar ta ne bo mogla sodelovati na decembrskih parlamentarnih in predsedniških volitvah prihodnje leto. Ruska stran je kritiko v jeznem odzivu označila za neprimerno in neutemeljeno.
Moskva – »Situacija je celo slabša, kot je bila lani. Gorimo, gorimo kot ponoreli!« je v začetku junija opozoril predstavnik Greenpeacea Aleksej Jarošenko. Ognjeni zublji so že zajeli 600.000 hektarov gozda, kar je trikrat več kot v istem času lani, so neprijetno statistiko predstavili na ministrstvu za izredne razmere. Prebivalce Moskve vznemirjajo predvsem požari šote, ki so avgusta lani v prestolnici povzročili prave izredne razmere.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je potekalo v ruskem črnomorskem letovišču v Sočiju, ni prineslo dogovora o postavitvi skupnega evropskega protiraketnega ščita, kljub temu pa ruska stran ni postavila ultimata, s čimer so visoki ruski predstavniki grozili pred zasedanjem. Postavitev skupnega ščita, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi letele čez njeno ozemlje proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič predlagal na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani. V zavezništvu vztrajajo pri postavitvi dveh ločenih protiraketnih ščitih in medsebojni izmenjavi informacij ter nasprotujejo sprejetju pravno zavezujočih zagotovil o skupnem razvoju jedrskega dežnika.