Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
V Rusiji imajo dolgo tradicijo praznovanj 1. maja, ki ga je gonilna sila boljševistične revolucije Vladimir Ilič Lenin kot dan delavskih demonstracij in boja začel popularizirati že leta 1896. Nelegalno so ga praznovali že pred tem, prvič leta 1890, in sicer pod imenom dan mednarodne solidarnosti z delavci. Prvi uradni majski shod je bil leta 1917, ko je na ulicah zadonelo: »Vsa oblast Sovjetom!«
Moskva – Na uradni spletni strani ruskega državnega arhiva Rosarhiv si je od včeraj mogoče v elektronski obliki ogledati originalne dekrete o poboju poljskih častnikov v Katinskem gozdu pod Smolenskom, kar je včeraj skorajda onemogočilo ogled njihove spletne strani, saj jo je v prvih urah po objavi poskušalo obiskati kar 700.000 ljudi. »Mi, ruska država, smo s tem pokazali absolutno pripravljenost razkriti vse, kar se je v Katinskem gozdu in na drugih mestih dogajalo s poljskimi vojaki, saj smo objavili vse pomembne dokumente o teh dogodkih,« je komentiral direktor Rosarhiva Andrej Artizov. Z njim se ne strinjajo pri človekoljubni organizaciji Memorial, ki je na tem področju prebijala led.
Moskva – V ruski dumi in ukrajinski vrhovni radi se je včeraj ob 11. uri po moskovskem času začela razprava o ratifikaciji rusko-ukrajinskega sporazuma, na podlagi katerega bo Ukrajina v naslednjih desetih letih ruski plin kupovala s 30-odstotnim popustom, v zameno pa lahko rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim ostane kar do leta 2047. Dogovor, ki bo po besedah predsednika parlamenta Borisa Grizlova pripomogel k strateški stabilnosti celotne Evrope, so v Rusiji podprli vsi, v Ukrajini pa 236 od skupaj 450 poslancev. Med razpravo se je v ukrajinskem parlamentu razdivjala prava vojna, demonstracije pa so potekale tudi pred poslopjem.
Moskva – Rusko-ukrajinski sporazum, po katerem bo Ukrajina v prihodnjih desetih letih kupovala ruski plin za 30 odstotkov ceneje kakor doslej, v zameno pa je Rusiji do leta 2042 podaljšala najemno pogodbo za pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim, buri duhove. Predvsem v Ukrajini, kjer je opozicija napovedala, da si bo na vso moč prizadevala preprečiti ratifikacijo dogovora, vendar ima za to vse manj manevrskega prostora, čeprav je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič posredno že priznal, da so ga Rusi stisnili v kot. »Če bi cena plina ostala enaka, bi imel Naftogaz več kot pet milijard dolarjev primanjkljaja,« je pojasnil in dodal, da zaradi katastrofalnega stanja ukrajinskega gospodarstva ni imel druge izbire. Krivdo je prevalil na vlado nekdanje premierke Julije Timošenko.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov, ki je od ruske meje oddaljeno le nekaj deset kilometrov, je bilo rusko-ukrajinsko vrhunsko srečanje, ki je potrdilo, da je z menjavo oblasti v Ukrajini nastopilo obdobje boljših odnosov med državama. To je dobra novica tudi za Evropo, ki je v času oranžne vladavine pogosto trepetala pred plinskimi spori.
Moskva – V ukrajinskem mestu Harkov se je izteklo najbolj harmonično rusko-ukrajinsko srečanje v zadnjih letih, po katerem sta zadovoljni tako ruska kot ukrajinska stran, saj sta vsaka zase dosegli rešitev najbolj pomembnega vprašanja. Ukrajina je od Rusije dobila cenejši plin, ruska črnomorska flota pa bo še dolgo uživala gostoljubje pristanišča Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim. Vzajemno koristen dogovor sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič dosegla na drugem srečanju po spremembi oblasti v Ukrajini. Prvič sta se v začetku marca srečala v Moskvi, prihodnji mesec pa bo Medvedjev obiskal Kijev.
Sovjetski pokol v Katinskem gozdu je že dolgo ena največjih ovir v poljsko-ruskih odnosih. Zdaj ko je Rusija vendarle pokazala pripravljenost, da Poljski preda arhive NKVD, se je v Katinskem gozdu zgodila še ena tragedija. Zdi se, kot da bi bil gozd na rusko-beloruski meji nekakšno poljsko prekletstvo. Pred slovesnostjo, ki se je še najbolj približala zgodovinski spravi med Poljsko in Rusijo, je na letališču v Smolensku strmoglavilo potniško letalo Тupoljev-154, na katerem sta bila poleg predsedniškega para tudi poveljnik generalštaba poljske vojske in vodja predsedniškega urada ter številni drugi visoki poljski predstavniki. Pred sedemdesetimi leti je v Katinu umirala poljska inteligenca, včeraj poljska politična elita.