Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Iz Ingušetije, najmanjše in najmlajše ruske republike na Severnem Kavkazu, ki meji na prav tako nemirno Čečenijo, vsak dan prihajajo poročila o terorističnih napadih, in petek ni bil nobena izjema. V eksploziji podtaknjenih bomb v največjem mestu Nazranu sta umrla policist in civilist, 28 ljudi pa je bilo ranjenih.
Moskva – Abhazijski predsednik Sergej Bagapš, ki je bil pred tednom dni v drugo inavguriran na položaj predsednika, je na prvi uradni obisk odpotoval v Moskvo, čeprav ga je abhaška opozicija v preteklosti nenehno obtoževala, da bogastvo svojega naroda razprodaja Rusiji. Tokrat je v Kremelj prišel s povsem novo legitimiteto, saj je bil decembra s prepričljivo večino ponovno izvoljen na predsedniški položaj. Kot predsednik mednarodno nepriznane republike ne dobiva veliko vabil tujih državnikov, zato mu ne preostane drugega, kakor da še naprej sodeluje z ogromno sosedo. Tokrat je z njo podpisal sveženj sporazumov o vojaškem in gospodarskem sodelovanju.
Moskva – Ruska revija Finans je objavila seznam najbogatejših Rusov, na katerem je vodstvo prevzel jeklarski magnat Vladimir Lisin, čigar premoženje je vredno kar 18,8 milijarde dolarjev. S prvega mesta je izpodrinil Mihaila Prohorova, lastnika ruskega investicijskega sklada Oneksim, ki se ukvarja predvsem z novimi tehnologijami in je tudi predsednik Ruske biatlonske zveze. Pod palcem ima 17,85 milijarde dolarjev. Na tretjem mestu je še en športni navdušenec in najbolj prepoznaven ruski bogataš Roman Abramovič, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 14,5 milijarde dolarjev.
Moskva – Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je včeraj zavrnil ponudbo mednarodno nepriznane Pridnestrske republike, ki je Rusijo povabila, da v odgovor na ameriške načrte za postavitev protiraketnega ščita v Romuniji in Bolgariji na njenem ozemlju namesti raketne sisteme iskander. Za to so se odločili, ker bi takšna poteza utegnila povzročiti resen regionalni spor ali celo vojno, je pojasnil Rogozin.
Moskva – Na dvodnevnem obisku v Rusiji je izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki pri ruskem predsedniku Dmitriju Medvedjevu in premieru Vladimirju Putinu poskuša dobiti podporo za uvedbo »paralizirajočih« sankcij proti Iranu, kakor se je izrazila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. V Iranu so pred tednom dni razglasili, da bodo začeli pridobivati visoko obogateni uran, zato so ZDA in Izrael okrepili prizadevanje za ostrejše ukrepe proti islamski republiki. Celo Rusija, ki je bila vseskozi najglasnejša zagovornica iranske pravice do civilnega jedrskega programa, zdaj izraža bojazen, da pod to pretvezo nastaja atomska bomba, do katere bi se lahko Iran po domnevah jedrskih strokovnjakov dokopal v enem letu.
Film z naslovom Rusija 88, kar pomeni »Heil Hitler« – črka H je osma v ruski abecedi – so ruski kritiki označili za najboljši film lanskega leta. Gre za fiktivno zgodbo o življenju moskovske neonacistične tolpe in vsebuje številne eksplicitne prizore napadov na neslovanske etnične manjšine, ki jih njihovi pripadniki snemajo zato, da jih potem objavijo na internetu. Film režiserju Pavlu Bardinu ni prinesel slave, ampak ovadbo zaradi sovražnega govora in spodbujanja rasne nadvlade. Pomagala mu niso niti pojasnila, da je želel zgolj opozoriti na priljubljeno prakso, ko dejanske tolpe na spletu objavljajo rasistične napade, in da gre pri vsem skupaj za obsodbo in ne promocijo rasizma.
Moskva – Nova ruska vojaška doktrina, ki jo je prejšnji teden podpisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, šteje med največje grožnje ruski varnosti tudi širitev Nata, ki se je od razpada varšavske zveze razširil z 12 na kar 28 držav, med katerimi je tudi večina ruskih hladnovojnih zaveznic. »Če je Natu res toliko do izboljšanja odnosov z Rusijo, mora upoštevati naše zadržke,« je izjavil predsednik odbora dume za mednarodne odnose Konstantin Kosačov. Hkrati so se na Balkanu začele širiti govorice, da namerava Rusija kot odgovor na širitev Nata ustanoviti vojaško oporišče v Nišu, do česar so pri uglednem Economistu zelo skeptični.
V večjih evropskih mestih ljudi povečini greje zemeljski plin, ki tja priteka po ceveh, zakopanih globoko pod zemljo. To je najstarejše gorivo, ki so ga na Srednjem vzhodu poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, v širšo uporabo pa je prišel v 19. stoletju. Podobno kot pri nafti in premogu gre za gorivo fosilnega izvora, ki je nastalo med več milijonov let trajajočim procesom razpadanja živali in rastlin. Evropska unija z ruskim plinom zadovoljuje 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov pa ga dobi po ukrajinskih plinovodih. Zaradi tradicionalnih rusko-ukrajinskih plinskih vojn, ki smo se jim letos za zdaj izognili, v strahu pred mrazom zato trepeta vsa Evropa.
Moskva – Inštitut za sodobni razvoj (INSOR), ki ga je takoj po prihodu na oblast ustanovil ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je pripravil dokument o nujnosti radikalnih političnih in gospodarskih sprememb. Večji del dokumenta je posvečen politični posodobitvi, brez katere po mnenju avtorjev ni gospodarskega razvoja. Po trditvah člana upravnega odbora inštituta Jevgenija Gontmaherja so v Kremlju s študijo zadovoljni. V predsednikovi administraciji so pripravljeni povedati le to, da dokument še proučujejo.