Moskva – »Rusija je zate zaprta država!« so dopisnika britanskega Guardiana Luka Hardinga obvestili na moskovskem letališču Domodedovo, kjer je pristal po dvomesečnem bivanju v Londonu. Ruske obmejne enote so razveljavile njegov vizum, ga za 45 minut zaprle, nato pa ga posadile na prvo letalo za London. Prvi izgon britanskega novinarja iz Rusije po hladni vojni je sprožil nov diplomatski škandal med Rusijo in Veliko Britanijo, kjer je mogoče slišati celo pozive k odpovedi obiska ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Londonu prihodnji teden. Pred leti so ruske oblasti potrebna dovoljenja za opravljanje novinarskega dela v Rusiji odrekle tudi dolgoletnemu dopisniku Dela Branku Sobanu, za katerega je Rusija še zdaj zaprta država.
Moskva – V prostorih ruske službe za obveščevalno dejavnost v tujini (SRV) so odkrili spomenik sovjetskemu tajnemu agentu britanskega rodu Kimu Philbyju, ki velja za vohunsko legendo. Delal je tako za britanske kot ameriške tajne službe, vse od začetka druge svetovne vojne pa je bil dvojni agent Sovjetske zveze. Na spomeniku je zato upodobljen kot rimski bog Janus z dvema obrazoma. »Bil je legendarni agent in antifašist, ki je veliko pripomogel k zaščiti naše države,« je med odkritjem spomenika poudaril načelnik SVR Mihail Fradkov.
Moskva – »Med nami so še vedno resne razlike, vendar se o njih ne bojimo razpravljati,« je med obiskom v Moskvi izjavil britanski zunanji minister William Hague. V Rusiji je bil prvič v tej vlogi, sprejela pa sta ga tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov kot predsednik Dmitrij Medvedjev. Srečanje v Kremlju dokazuje, da sta se državi dejansko odločili odpraviti zastoj v dvostranskih odnosih, ki je nastal, ko je v Londonu zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem umrl nekdanji ruski obveščevalec Aleksander Litvinenko. Zavezo o otoplitvi sta Medvedjev in britanski premier David Cameron sprejela na srečanjih ob robu poletnih zasedanj G8 in G20.
Moskva – Ruski oligarh Boris Berezovski, nekdanji tesni sodelavec pokojnega ruskega predsednika Borisa Jelcina in ostri kritik najvplivnejšega ruskega politika Vladimirja Putina, ki že od leta 2000 živi v Veliki Britaniji – tam so mu leta 2003 podelili politično zatočišče –, je na britanskem sodišču dobil pravdo zaradi klevetanja, ki jo je vložil proti vsedržavni ruski televizijski in radijski družbi VGTRK.
Moskva – Velika Britanija, ki sodi med največje ruske gospodarske partnerice, je to ostala tudi v času vohunskih in drugih škandalov. Zaradi njih so diplomatski odnosi med državama v zadnjih letih povsem ohromljeni, kar poskuša zdaj popraviti zunanji minister David Miliband, ki je Rusijo obiskal kot prvi vodja britanske diplomacije v zadnjih petih letih. Bolj kot dvostranske peripetije je za obisk zaslužna mednarodna ofenziva glede vprašanja jedrskega Irana, ki je včeraj spet pokazal zobe. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je namreč pozval k spremembam dogovora o plemenitenju dveh tretjin njihovega urana v Rusiji in Franciji, ki so ga prejšnji teden sprejeli na sedežu Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju.
Moskva – Za zdaj še ni videti konca zapletom v zvezi z rusko-britansko družbo TNK-BP, skupnim podjemom, ki sta ga leta 2003 na tiskovni konferenci z obetavnimi napovedmi o sodelovanju pospremila celo takratni britanski premier Tony Blair in donedavni ruski predsednik Vladimir Putin. Do danes je TNK—BP prerasel v tretjega največjega proizvajalca nafte v Rusiji. Čez nekaj dni bo potekala redna letna skupščina delničarjev – polovico deleža družbe imajo trije ruski zasebniki, lastnik druge polovice pa je britanski gigant British Petroleum – ki pa po vsej verjetnosti bistvenih premikov ne bo prinesla.
Moskva – Ruska oblast vse bolj pritiska na naftno podjetje TNK-BP, ki je v lasti British Petroleuma in še treh ruskih poslovnežev. Dan po tem, ko je ruska oblast obtožila njuna uslužbenca industrijske špijonaže, je namreč okoljevarstvena agencija ministrstva za naravne vire sporočila, da bo pod drobnogled vzela največje naftno polje v lasti tega podjetja. Napoved je povzročila bojazen, da je v ozadju pritiskov ruska želja po podržavljenju enega zadnjih uspešnih naftnih podjetij v zasebni lasti.
Moskva – Sto petdeset ruskih poslovnežev, novinarjev in urednikov, ki so se šolali na elitnih britanskih univerzah, kakršni sta v Oxfordu in Cambridgeu, je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu poslalo odprto pismo in ga pozvalo, naj ponovno odpre urada britanske kulturne ustanove British Council v Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu. »Zaprtje škoduje podobi Rusije in je zaušnica interesom milijonov Rusov,« so opozorili v pismu. A v Kremlju zanje niso imeli posluha: tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je namreč sporočil, da to ni bil ukrep proti Britanskemu svetu; od njega zahtevajo le to, da deluje v skladu z rusko zakonodajo.
Moskva – Odnosi med Londonom in Moskvo so spet izredno napeti in britanski veleposlanik v Moskvi Anthony Brenton je bil ponovno klican na zagovor. Britanci se ne zmenijo za ukaz ruskih oblasti, da je treba zapreti prostore kulturne ustanove British Councila v Sankt Peterburgu in Jekaterinburgu. Rusko zunanje ministrstvo je še sporočilo, da morebitnim novim uslužbencem British Councila ne bo več izdajalo vizumov, že obstoječih pa ne bo podaljševalo. Urad v Sankt Peterburgu si je poleg tega nakopal še davčno preiskavo.
