Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Domnevno največji svetovni trgovec z orožjem, Rus Viktor But, čigar podvigi naj bi navdihnili hollywoodsko filmsko uspešnico Gospodar vojne, je bil na začetku novembra na ameriškem sodišču spoznan za krivega sodelovanja v teroristični zaroti, zaradi česar mu grozi celo dosmrtna ječa oziroma najmanj 25 let zapora.
Moskva – Rusija ima tretje največje finančne rezerve na svetu, ki znašajo 530 milijard ameriških dolarjev. Kar tretjina jih je vezanih na dolar, zato v Rusiji pozorno spremljajo ameriško dolžniško sago. V prvi polovici letošnjega leta so za kar 30 odstotkov zmanjšali obseg rezerv v dolarskih finančnih instrumentih, odstotek dolarskih naložb pa nameravajo v prihodnosti še oklestiti, je svetovalec ruskega predsednika Arkadij Dvorkovič napovedal že na junijskem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu. Premier Vladimir Putin se je na ameriško dolžniško krizo odzval z oživitvijo pozivov k alternativnim rezervnim valutam, ruski strokovnjaki pa s svarili pred novo svetovno gospodarsko krizo, ki bi jo kaj lahko sprožili hkratni krizi v ZDA in v evrskem območju.
Moskva – ZDA so prejšnji teden uvedle sankcije proti 60 ruskim uradnikom, ki jim pripisujejo odgovornost za smrt Sergeja Magnickega, odvetnika nekoč največjega ruskega vzajemnega sklada Hermitage Capital Management, ki je pred letom in pol v sumljivih okoliščinah umrl v moskovskem priporu. Prijeli so ga na podlagi obtožnice o utaji davkov, vložene kmalu po tem, ko je razkril korupcijsko afero, v katero so bili vpleteni visoki uslužbenci notranjega ministrstva, ki so domnevno oškodovali državo za 160 milijonov evrov. Njegovi zagovorniki vztrajajo, da je bil prav to razlog za aretacijo in da je Magnicki v priporu umrl zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe in izživljanja zaporniškega osebja.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je potekalo v ruskem črnomorskem letovišču v Sočiju, ni prineslo dogovora o postavitvi skupnega evropskega protiraketnega ščita, kljub temu pa ruska stran ni postavila ultimata, s čimer so visoki ruski predstavniki grozili pred zasedanjem. Postavitev skupnega ščita, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi letele čez njeno ozemlje proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič predlagal na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani. V zavezništvu vztrajajo pri postavitvi dveh ločenih protiraketnih ščitih in medsebojni izmenjavi informacij ter nasprotujejo sprejetju pravno zavezujočih zagotovil o skupnem razvoju jedrskega dežnika.
Moskva – Na moskovskem sodišču so zaradi izdaje in dezerterstva na 25-letno zaporno kazen v odsotnosti obsodili dvojnega rusko-ameriškega agenta Aleksandra Potjejeva, s čimer je dobil epilog rusko-ameriški »vohunski škandal stoletja«. Tako so mediji označili aretacijo enajstih spečih ruskih tajnih agentov, ki so jo v Združenih državah Amerike izvedli pred natanko letom dni.
Moskva – »Zaradi ponovnega zagona v naših odnosih sem zelo ponosen. Prepričan sem, da z Rusijo lahko sodelujemo pri vzpostavitvi protiraketnega ščita, saj se spopadamo z enakimi grožnjami,« je ameriški predsednik Barack Obama uradno Moskvo znova povabil k sodelovanju pri pripravi protiraketnega ščita v Evropi. Povabilo je izrekel med uradnim obiskom na Poljskem, kjer je v soboto končal evropsko turnejo. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame se je zaradi ruskega nasprotovanja uradno sicer odpovedala načrtom za postavitev delov ščita na Poljskem in Češkem, s čimer je odprla pot ameriško-ruskemu zbliževanju, ki ga še vedno ovira medsebojno nezaupanje.
Moskva – Rusko vodstvo se je na usmrtitev voditelja teroristične organizacije Al Kaida Osame bin Ladna odzvalo s hvalospevi Združenih držav Amerike, hkrati pa ni pozabilo omeniti dolge ruske bitke z islamskimi skrajneži na Severnem Kavkazu. »Zadnji uspeh posebnih ameriških enot ima globalen pomen, tako kot ga ima tudi uspeh posebnih ruskih enot na Severnem Kavkazu,« so poudarili v ruskem zunanjem ministrstvu. V luči ruskih izkušenj so se na smrt »prvega svetovnega terorista« odzvali tudi v Kremlju: »Rusija je ena od prvih držav, ki se je srečala z grožnjo globalnega terorizma, in žal zelo dobro ve, kaj pomeni Al Kaida.« Zunanjepolitični komentator dnevnika Kommersant Sergej Strokan ne dvomi, da poskuša rusko vodstvo z omenjenim odzivom opravičiti svoje protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu.
Moskva – Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Nikolaj Makarov se v Bruslju udeležuje dvodnevnega zasedanja sveta Nato-Rusija, ki je namenjeno odpravi nesoglasij glede postavitve skupnega evropskega protiraketnega ščita. O temi, ki je že dolgo glavni kamen spotike v odnosih med Moskvo in Washingtonom, so se zunanji ministri Nata in Rusije pogovarjali že na aprilskem srečanju v Berlinu, ki pa ni prineslo večjega napredka, zato je le malo verjetno, da bodo »celovito skupno analizo prihodnjega sodelovanja glede protiraketne obrambe« uskladili že do prihodnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata in Rusije, ki bo 9. junija v Bruslju«, kot je po berlinskem srečanju optimistično napovedal ruski veleposlanik pri Natu in glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit Dmitrij Rogozin. Še bolj zaradi torkovega dogovora med ZDA in Romunijo, ki bo postala prva evropska država z objektom za prestrezanje raket.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je v petek potekalo v Berlinu, je znova dokazalo, da bosta Rusija in zveza Nato težko zgladili nesoglasja glede protiraketnega ščita. Rusija še vztraja pri postavitvi skupnega jedrskega dežnika, ki bi pred potencialnimi raketnimi grožnjami varoval obe strani, čemur v Natu odločno nasprotujejo. »Naše stališče je, da bi bilo treba postaviti dva protiraketna ščita – Natovega in ruskega, večjo varnost pa bi dosegli z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo informacij,« je bil jasen generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ruska stališča in pričakovanja je na videokonferenci v organizaciji tiskovne agencije Ria Novosti včeraj predstavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, ki je tudi glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit.