Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V Rusiji že nekaj dni analizirajo prvi dve črni skrinjici poljskega predsedniškega letala, vendar bodo dokončni podatki na voljo šele konec tedna. Podpredsednik ruske vlade Sergej Ivanov je povedal, da so preliminarne analize pokazale, da na krovu letala pred trčenjem ni bilo eksplozije ali ognja, motorji letala pa so delovali normalno. Neimenovani vir blizu ruskim preiskovalnim organom je za državno agencijo Ria Novosti razkril, da je imela posadka tupoljeva 154 do zadnjega trenutka možnost, da bi tragedijo preprečila.
Berlin – Med nadaljevanjem velikega žalovanja Poljakov so v sredo popoldne na vojaško letališče v Varšavi pripeljali posmrtne ostanke tridesetih žrtev letalske nesreče v Smolensku. Ker žrtve že identificirajo, je negotovo, ali bodo do velike pogrebne slovesnosti v spomin na vse žrtve tragedije, ki bo v soboto v Varšavi, v domovino pripeljali vsa trupla. Pred predsedniško palačo se od torka popoldne vije dolga vrsta ljudi, ki so se prišli poklonit h krstama Lecha in Marie Kaczynski; čakati so morali več ur.
Minsk – Ruski dispečerji na vojaškem latališču v Smolensku so posadko poljskega predsedniškega letala Tupoljev 154 pravočasno obvestili o slabi vidljivosti, ki je znašala le 100 do 150 metrov, zato so jim svetovali, naj pristanejo v beloruski prestolnici Minsku, ki je od Smolenska oddaljen 304 kilometre, ali pa v beloruskem mestu Vitebsk, od koder bi do prizorišča slovesnosti potrebovali še manj časa, saj gre za 111 kilometrov. To je včeraj na zasedanju ruskega vladnega prezidija sporočil namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov. Dodal je še, da sta obe črni skrinjici nepoškodovani, tako da bodo lahko natančno ugotovili, kaj se je na krovu letala dogajalo v zadnjih minutah.
Minsk– Aleksander Milinkevič je predsednik beloruskega gibanja Za svobodo in je leta 2006 na predsedniških volitvah nastopil kot skupni kandidat opozicije. Takrat je izjavil, da je ukrajinska oranžna revolucija zanj navdih in da bo naslednja na vrsti Belorusija, ki ji že 16 let s trdo roko vlada predsednik Aleksander Lukašenko. Zdaj pravi, da je v tako avtoritarni državi, kot je Belorusija, ponovitev takšnih dogodkov tako rekoč nemogoča. Dobitnik nagrade Andreja Saharova za dosežke na področju svobode misli bo prihodnje leto spet nastopil na predsedniških volitvah, čeprav mu je že zdaj jasno, da za zmago nima nikakršne možnosti.
Minsk– V Kirgiziji, kjer je bilo med dvodnevno ljudsko vstajo po podatkih nove ministrice za zdravje Damire Injazolijeve ubitih 75 ljudi, ranjenih pa je več kot tisoč, se razmere počasi normalizirajo. Začasno oblast je prevzela nekdanja zunanja ministrica Roza Otumbajeva, ki je napovedala, da bodo zdaj prevzeli dolžnosti predsednika in parlamenta, v pol leta pa bodo sklicali nove predsedniške volitve. Rusija je prva podprla začasno oblast, in to kljub temu, da dosedanji predsednik Kurmanbek Bakijev svoj odstop zavrača. Vse to je še okrepilo govorice, da spremembe najbolj koristijo Rusiji, ki ima v Kirgiziji svoje vojaško oporišče, precej manj pa Združenim državam Amerike in njihovim zaveznikom v Evropi, saj je ameriška vojaška baza v Kirgiziji ključna za zavezniške operacije v Afganistanu.
Minsk– V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, vlada popoln kaos in po podatkih opozicije, ki je prevzela nadzor nad večino vladnih poslopij, je bilo ubitih že 100 demonstrantov. Uradni podatki govorijo o 21 mrtvih in 225 ranjenih, med žrtvami pa da je veliko pripadnikov varnostnih služb. Najhuje je v glavnem mestu Biškek, kjer je vojska po poročanju snemalca Reutersa streljala na skupino protestnikov in jih več deset ubila.
Minsk – Na uradni obisk v Slovenijo bod danes pripotoval beloruski zunanji minister Sergej Martinov. V ekskluzivnem intervjuju za Delo je spregovoril o odnosih z Rusijo, Evropsko unijo ter smrtni kazni – ta je v sredini marca znova sprožila kritike na račun Belorusije. Omenjeni intervju je največji dokaz, da se Belorusija počasi poslavlja od časov, ko je bila na Zahodu znana predvsem kot »zadnja diktatura v Evropi«. Precej aktivno vlogo pri njeni demokratizaciji je odigrala tudi Slovenija.
Moskva – Dva dni po najhujšem terorističnem napadu v Moskvi v zadnjih šestih letih, v katerem je umrlo 39 ljudi, več kot 70 pa je bilo ranjenih, je počilo še v Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu. V napadu dveh samomorilskih napadalcev v mestu Kizljar je bilo ubitih 12 ljudi, 23 je ranjenih. Med žrtvami je devet policistov, med katere se je pritihotapil domnevni napadalec v policijski uniformi, zato ni več nobenega dvoma, da so tarča »teroristične vojne« predvsem uslužbenci in poslopja varnostnih služb. Rusiji je vojno napovedal razvpiti čečenski poveljnik Doku Umarov, ki je včeraj na neuradni separatistični spletni strani Kavkazcenter prevzel odgovornost za ponedeljkov napad in še enkrat zagrozil z novimi napadi.
Moskva – V Rusiji je bil včeraj dan žalovanja za žrtvami terorističnega napada, ki je po najnovejših podatkih zahteval 39 življenj, 71 ljudi pa je bilo ranjenih, od teh jih je pet še vedno v kritičnem stanju. Zastave po vsej državi so spustili na pol droga, televizijske postaje niso predvajale zabavnega programa, Moskovčani pa so na postaji podzemne železnice, na katerih sta včeraj odjeknili eksploziji samomorilskih napadalk, prinašali cvetje in prižigali sveče.