Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Moskva – Rusko varnost ogrožajo gospodarska nestabilnost, morebitne vojne za naravne vire in tuji vohuni, je zapisano v strategiji ruske nacionalne varnosti do leta 2020, ki jo je v torek podpisal predsednik Dmitrij Medvedjev. Gre za dokument, na katerem bo država v prihodnjem desetletju gradila svojo zunanjo politiko in vojaško doktrino. Sestavil ga je ruski svet za varnost, v katerem sedijo vodilni politiki in načelniki tajnih služb.
Moskva – V ruskem glavnem mestu se je odvrtel drugi in zadnji polfinalni izbor za 54. popevko Evrovizije, na katerem se je predstavilo 19 držav. Med njimi je bil tudi godalni kvartet Quartissimo in Martina Majerle, ki so s pesmijo Love Symphony predstavljali Slovenijo. Na razkošni in ultrasodobni oder moskovske Olimpijske arene so stopili zadnjič, saj se jim ni uspelo uvrstiti v finale.
Moskva – Včeraj ob 21. uri po srednjeevropskem času se je v moskovski Olimpijski areni začel prvi polfinalni izbor za 54. popevko Evrovizije, ki jo prvič gosti Rusija. »Gostitelji smo želeli postati vse od leta 1994, ko smo prvič sodelovali. Od začetka nam je bilo jasno, da ne bomo zaslužili, radi pa bi razbili stereotipe o Rusiji in Rusih,« je izjavil generalni direktor ruskega Prvega kanala Konstantin Ernst. Za zdaj so nad prireditvijo vsi navdušeni, pravi test pa bo 16. maja, ko bodo ruski in beloruski aktivisti za pravice istospolno usmerjenih pripravili Slovanski ponos, ki ga je mestna oblast že prepovedala. Doslej so udeležence vseh parad ponosa v Moskvi razgnali s silo.
Moskva – »Srečanje ni prineslo rezultatov. Naši viziji sta docela nasprotni. Saakašvili misli, da je pri nas vse zelo dobro, mi pa mislimo, da je vse zelo slabo,« je poraženi predsedniški kandidat Levan Gačečiladze oznanil po dveurnih pogovorih z gruzinskim predsednikom Mihailom Saakašvilijem. Ta je privolil v pogajanja s predstavniki Združene opozicije po nasilju na demonstracijah, ki je izbruhnilo pretekli teden. Ker prvo neposredno srečanje med predsednikom in opozicijo ni prineslo želenih rezultatov, je čedalje več bojazni, da se bo nasilje le še stopnjevalo.
Moskva – Le dve uri po razkošnem ognjemetu ob dnevu zmage nad fašizmom so nebo nad ruskim glavnim mestom razsvetlili temno oranžni plameni, ki so se mešali z gostimi oblaki dima. Na jugozahodu Moskve se je požar razplamtel ob pol enih zjutraj po lokalnem času, ko je na tamkajšnjem plinovodu odjeknila eksplozija. Največji požar po koncu druge svetovne vojne, med katerim so se ognjeni jeziki dvigali kar 200 metrov pod nebo, je gasilcem uspelo ukrotiti šele ob pol osmih zjutraj po lokalnem času.
Moskva – Po mesecu dni protestov proti predsedniku Mihailu Saakašviliju se je gruzinski klobčič, kot kaže, vendarle začel razpletati. Danes opoldne po srednjeevropskem času se bo namreč opozicija prvič po izbruhu krize z nepriljubljenim predsednikom sestala na štiri oči, kar sta že potrdila tako vlada kot opozicija.
Moskva – Po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Washingtonu je očitno znova posijal žarek upanja za prihodnje sodelovanje med Rusijo in Natom. Vsaj tako je vodja ruske diplomacije zatrdil po pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. »Upam, da bodo umetno ustvarjene ovire premagane že v bližnji prihodnosti in da bo to pomembno telo nadaljevalo delo na temeljih, ki smo si jih zamislili ob njegovi ustanovitvi,« je novinarjem sporočil po pogovorih. Označil jih je za produktivne, pri čemer je imel po lastnih navedbah v mislih njihovo konstruktivno, skorajda poslovno naravo.