Moskva – Ob 90. obletnici oktobrske revolucije je po raziskavi Fundacije za javno mnenje kar 40 odstotkov Rusov ocenilo, da je bila boljševistična revolucija nekaj pozitivnega, le devet odstotkov pa je to poglavje ruske zgodovine označilo za nacionalno katastrofo. Rusi so prav tako še vedno precej bolj naklonjeni komunističnim voditeljem, kot sta bila Vladimir Ilič Lenin in Josip Visarionovič Stalin, kot pa denimo ruskemu carju Nikolaju II., ki so ga boljševiki skupaj z ženo in petimi otroki usmrtili, potem ko so jih leto dni zadrževali v hišnem priporu v Jekaterinburgu.
Moskva – Kargo oddelek nemškega letalskega prevoznika Lufthansa je v začetku meseca neprijetno presenetila prepoved letenja v ruskem zračnem prostoru. Zdaj naj bi Rusija in Nemčija po nekaterih virih vendarle dosegli začasen dogovor. Nemški transportni minister Wolfgang Tiefensee je včeraj sporočil, da je Rusija podaljšala pogodbo o preletih do konca februarja prihodnje leto. Ruska stran za zdaj zanika dogovor in poudarja, da bo treba na njeno odločitev počakati do prihodnjega tedna. Aage Dunhaupt, Lufthansin direktor za stike z javnostmi, je priznal, da bi trajna prepoved Lufthanso močno prizadela, najverjetneje bi morali odpraviti nekatere proge. »To bi močno vplivalo tudi na nemški izvoz,« je dodal.
Moskva – »Gre za protirusko histerijo,« so se v Kremlju odzvali na napad gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, ki je Rusijo obtožil, da je v ozadju poskusa državnega udara v Gruziji, in izgnal tri ruske diplomate, obtožene vohunjenja. Rusija je v odgovor odrekla gostoljubje trem gruzinskim diplomatom, v ruskem zunanjem ministrstvu pa so o polurnem Saakašvilijevem »pritiruskem« govoru zapisali, da je imel »ta patetični govor en sam cilj: pri Gruzincih doseči odpuščanje za pretekle napake in opravičiti vzpostavljanje reda s trdo roko«.
Moskva – Ruska duma je soglasno podprla uvedbo moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju v Evropi in tako podprla prizadevanja predsednika Vladimirja Putina, ki je odstop od sporazuma napovedal že julija letos. Kot odgovor na širjenje Nata na rusko dvorišče in ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem, je Putin to možnost prvič omenil že v svojem zadnjem nagovoru ljudstva konec aprila.
Moskva – Gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Kitajsko naj bi že do leta 2010 doseglo 60 do 80 milijard ameriških dolarjev, sta med dvodnevnim obiskom kitajskega premierja Wen Jiabaa v Moskvi poudarila gostitelja, ruski predsednik Vladimir Putin in premier Viktor Zubkov. K doseganju tega cilja je veliko prispeval že tokratni obisk, med katerim sta sosedi podpisali kar deset medvladnih in gospodarskih sporazumov. Kitajska in Rusija sta se zavezali k sodelovanju na področju energetike, predvsem jedrske energije, in financ ter k skupnim znanstvenim in tehnološkim projektom.
Moskva – Med požarom, ki je v nedeljo izbruhnil v domu upokojencev v kraju Velje Nikolskoje blizu mesta Tula, približno 250 kilometrov južno od Moskve, je umrlo 29 ljudi, predvsem ostarelih oskrbovancev. Zaradi te tragedije je oživela razprava o izredno slabi požarni varnosti v dotrajanih ruskih državnih ustanovah, v katere kljub naftnemu razcvetu ne vlagajo že desetletja. Že četrti požar je pustošil na dan narodne enotnosti – praznika, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin uvedel pred tremi leti, da bi svetu pokazal enotnost prerojene Rusije.
Včeraj so se temperature v ruski prestolnici prvič spustile pod ničlo, začela pa se je tudi mrzlica pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Predvolilna kampanja se namreč po ruski volilni zakonodaji 3. novembra lahko preseli tudi v medije. Ker pa ti konec tedna izhajajo v okrnjeni obliki in ker Rusijo zaradi praznikov čaka podaljšani konec tedna, se bo predvolilni boj zares začel šele v torek.
V Moskvi se po uradnih ocenah klati 26 tisoč potepuških psov, po neuradnih pa kar trikrat toliko. Povečini se jim ne godi slabo, saj so jih prebivalci ruske prestolnice vzeli za svoje in lepo skrbijo zanje. Tolpe kosmatih štirinožcev, ki zadovoljni mahajo z repom, je v mestu mogoče videti vse leto. V poletni vročini leno dremajo po parkih in tržnicah, kjer se zanje vedno najde dovolj hrane, pozimi se zatečejo v postaje podzemne železnice in celo na metroje.
Moskva – Ruski mediji – verjetno tudi malo iz privoščljivosti – že več dni obširno poročajo o vrenju v sosednji Gruziji, ki se je po rožnati revoluciji leta 2003 odtrgala od Rusije in pod vodstvom proameriškega predsednika Mihaila Saakašvilija stopila na pot, ki vodi v Evropsko unijo in zvezo Nato. Večina Gruzincev še vedno podpira vključevanje v evro-atlantske povezave, ne pa tudi predsednika Saakašvilija, ki mu je na demonstracijah v petek izrekla nezaupnico petdesettisočglava množica. Na trgu pred parlamentom in na osrednji aveniji Rustaveli, kjer je množica Saakašvilija pred štirimi leti dobesedno nosila na rokah, je zdaj nepriljubljenega predsednika mogoče videti na vislicah.
