Pridnjestrska republika, Južna Osetija, Abhazija, Gorski Karabah – samooklicane neodvisne republike v postsovjetskem prostranstvu, ki jih je v zavest mednarodne skupnosti boleče priklicala avgustovska vojna med Gruzijo in Rusijo. In ko je v Južni Osetiji grmelo težko orožje, je v republiki KaZantip na ukrajinskem polotoku Krim grmela ušesa parajoča elektronska glasba. Mladi Rusi, Ukrajinci in Belorusi so se tam brezskrbno prepuščali trdim ritmom. S tragedijo, ki je potekala nedaleč stran, jih večina sploh ni bila seznanjena. Preostali so črne misli preprosto odmislili.
Moskva – Po srečanju s predsednikom ruske vlade Vladimirjem Putinom v četrtek se je ukrajinska premierka Julija Timošenko včeraj sestala tudi z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Pogovarjala sta se o podrobnostih energetskih in gospodarskih sporazumov, sklenjenih na srečanju s Putinom, in krepitvi vsestranskega sodelovanja med državama, ki sta po oranžni revoluciji leta 2004 krenili vsaka v svojo smer.
Moskva – Kadar ukrajinska premierka Julija Timošenko obišče Moskvo, v Ukrajine ne manjka notranjepolitičnih zdrah, in tako je bilo tudi tokrat. Iz tabora oranžne princesa, so namreč že med poletom sporočili, da je poskušal predsednik Viktor Juščenko sabotirati njen obisk. »Ukradel« naj bi ji namreč letalo, s katerim naj bi poletela na pogovore o cenah plina za prihodnje leto. Z manjšo zamudo je vendarle prispela na cilj. Spori med Timošenkovo in Juščenkom, v dneh oranžne revolucije njenim tesnim zaveznikom, so že tako daleč, da Ukrajini vnovič grozijo predčasne parlamentarne volitve.
Moskva – Rusija je naredila pomemben korak pri razčiščevanju enega najbolj bolečih poglavij svoje zgodovine. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da so bili zadnji ruski car Nikolaj II., njegova žena in njegovi otroci žrtve politične represije. Doslej se je Rusija takšni interpretaciji dosledno izogibala in je vztrajala, da so bili žrtve naklepnega umora. Po mnenju poznavalcev iz strahu, da bo to omogočilo velike odškodninske in premoženjske zahtevke. V igri je menda tudi sloviti muzej Eremitaža. To je najbolj odmeven, ne pa tudi edini primer politične rehabilitacije v Rusiji. Po razpadu Sovjetske zveze so namreč preklicali obtožbe proti številnim anonimnim žrtvam sovjetske represije.
Moskva –V nasprotju z napovedmi je Rusija 20 opazovalcem Evropske unije že na prvi delovni dan dovolila vstop v tamponsko cono ob meji z Južno Osetijo. Krst je torej presegel pričakovanja, saj je Moskva še dan pred začetkom misije grozila, da tega ne bo dovolila. Zdaj morajo evropski opazovalci zagotoviti predvsem umik ruske vojske z ozemlja Gruzije, od koder se mora v skladu z mirovnim sporazumom, podpisanim 8. septembra, zadnji ruski vojak umakniti najpozneje do 10. oktobra. Potem mora 350- članska misija, v kateri je 200 opazovalcev, poskrbeti predvsem za varno vrnitev gruzinskih beguncev na domove.
Moskva – Opazovalci EU v Gruziji začenjajo misijo, o kateri v evropskih krogih radi povedo, da je najhitrejša napotitev v zgodovini povezave. Navkljub hvali pa se že porajajo dvomi o učinkovitost misije. Rusija namreč opazovalcem za zdaj še ne dovoli vstopa v tamponsko območje na ozemlju Gruzije, ki so ga ruske enote zasedle med petdnevno vojno v Južni Osetiji. Visoki predstavnik Unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je bil med včerajšnjim obiskom v Gruziji navzlic temu optimističen.
Moskva – V desetmilijonski Belorusiji se je zgodilo to, kar je vseskozi napovedovala tamkajšnja opozicija. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah se niti enemu od 70 opozicijskih kandidatov ni uspelo prebiti v parlamentu, v katerem bo tako tudi v prihodnjih štirih letih vladalo enoumje Lukašenkovih lojalistov. Opozicija, združena v koaliciji Združene demokratske sile, je zato takoj po zaprtju volišč v središču Minska pripravila množične demonstracije. Na njih so volitve označili za farso, Evropo pa pozvali, naj se ne pusti preslepiti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki je opozicijo še pred objavo volilnih izidov obtožil, da jo v celoti financira tujina.
