Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Kubači – Ruska republika Dagestan, kar pomeni dežela gora, je po številu prebivalcev primerljiva s Slovenijo, po površini pa je dvainpolkrat večja. Znana je po orientalskih preprogah, tkaninah in izdelkih iz srebra in zlata. Največjo rusko republiko na Severnem Kavkazu imenujejo tudi kavkaški Babilon, saj je ena od držav z največ jezikov na svetu; 34 različnih etničnih skupin, med katerimi so Avarci, Darginci, Lezgini, Laki, Tabasaranci, Tati in Judje, govori kar 70 različnih jezikov oziroma dialektov. Skoraj vsaka vas ima svoje narečje, zato se ljudje z različnih koncev Dagestana med seboj že dolgo sporazumevajo predvsem po rusko.
Derbent – V Dagestanu, največji ruski republiki na Severnem Kavkazu, se je islam zasidral že v 7. stoletju in še dandanes je to najbolj religiozna ruska republika. Po perestrojki je postal znan tudi kot središče islamskega fundamentalizma, poimenovanega vahabizem, pripadniki katerega so med prvo čečensko vojno (1994–96) ustanovil oboroženo krilo pod vodstvom zloglasnega Ibn ul Hataba. Ta je leta 1999 skupaj s čečenskim poveljnikom Šamilom Basajevom vdrl v Dagestan, kar je bil povod za drugo čečensko vojno. Čeprav je vahabizem od takrat prepovedan, njegovi privrženci na Kavkazu še vedno povzročajo težave, pove Mahmud Hadži, imam Derbenta, najbolj južnega ruskega mesta. Za vplivnega dagestanskega verskega voditelja je vahabizem rak islama, ki po njegovem mnenju nima možnosti za uspeh.
Moskva – »Ruski mirovniki končujejo razporeditev v Abhaziji,« je rusko obrambno ministrstvo sporočilo na dan, ko je dva milijona Rusov na ulicah ruskih mest počastilo mednarodni praznik dela. Državne televizijske postaje so tako poleg prvomajskih demonstracij ves dan predvajale tudi posnetke ruskih vojaških tovornjakov in oklepnikov v Suhumiju, glavnem mestu nepriznane gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Gruzinsko zunanje ministrstvo je pri ruski strani vložilo protestno noto, na stran Gruzije pa so se že postavile tudi zveza Nato in vlade zahodnih držav.
Moskva – »Analize strukture gruzijskih oboroženih sil na tem območju kažejo, da Gruzija pripravlja bojno mostišče za začetek vojaških operacij proti Abhaziji,« je včeraj sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Informacijo o skorajšnji vojni na Južnem Kavkazu je Rusija podkrepila z informacijo, po kateri je Gruzija na mejnem območju že namestila 1500 vojakov in policistov. V Tbilisiju so ruske navedbe zavrnili. Rusija grozi, da bo odgovorila v enaki meri, napovedala pa je tudi povečanje števila svojih mirovnih enot v Abhaziji in Južni Osetiji. Ruske mirovne enote so v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah nameščene vse od odcepitvenih vojn v začetku 90-let.
Moskva – Ruska duma je v petek po prvi obravnavi potrdila predlog dopolnitve zakona o množičnih medijih. Ta bi omogočal zaprtje medija, ki bi obrekoval, klevetal ali namenoma širil neresnične informacije. Podoben zakon so poslanci obravnavali že v začetku tega leta, a so ga zavrnili. Tokrat je bil proti le en poslanec, dva sta se glasovanja vzdržala. Oče zakona je najmlajši poslanec, član Enotne Rusije Robert Šlegel, ki je bil prej tiskovni predstavnik prokremeljskega mladinskega gibanja Naši.
Gubden – Mesto Gubden v kavkaškem gorovju je eno najbogatejših v ruski republiki Dagestan, znano pa je tudi po številnih drugih presežkih. Je namreč tudi eno od najstarejših naselij na tem območju, saj je staro kar pet tisoč let. Hkrati je znano tudi kot najbolj religiozno mesto nemirnega Severnega Kavkaza, saj se tam islamu kljub prepovedi niso odpovedali niti v času Sovjetske zveze. Po perestrojki pa je islam doživel pravi preporod. V mestu z osem tisoč prebivalci stoji kar 30 mošej, med katerimi je tudi največja mošeja v Dagestanu z imenom Petkova mošeja. Kot se v prostorni dvorani, polni umetelnih geometričnih vzorcev iz lesa, pohvali starejši gospod z dolgo belo brado in muslimansko čepico na glavi, so jo z lastnimi sredstvi in lastnimi rokami postavili sami prebivalci.
Mahačkala, Derbent – »Včasih varnostne sile pretiravajo z uporabo sile in so brezbrižne glede zaščite civilistov. To ustvarja grenkobo, zaradi katere islamski fundamentalisti laže rekrutirajo nove privržence. Zato je upravičena bojazen, da se bo nasilje še okrepilo,« je med nedavnim obiskom v Dagestanu opozoril Thomas Hammemberg, komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope. V največji republiki na Severnem Kavkazu so bili v zadnjih mesecih okrepljeni napadi islamskih fundementalistov na lokalne proruske oblasti in varnostne sile, zaradi česar je v Dagestanu in Ingušetiji trenutno precej bolj napeto kot v sosednji Čečeniji.