Bruselj – Izvolitev Baracka Obama je v evropskih institucijah sprožila veliko zadovoljstva. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v čestitki poudaril, da je »bleščeča zmaga« demokratskega kandidata »kronala izjemno kampanjo, ki je vsemu svetu dokazala vitalnost ameriške demokracije«. V času, ko se »soočamo z ogromnimi izzivi«, Obamova zmaga »prinaša veliko upanje«, so zapisali v Elizeju. Tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso veliko pričakuje od novega ameriškega predsednika. Sedanjo finančno krizo je treba spremeniti v novo priložnost, v komisiji pa se nadejajo, da bodo ZDA »združile moči z Evropo« pri reševanju žgočih mednarodnih vprašanj.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prvič v svojem mandatu nagovoril člane obeh domov parlamenta. Rdeča nit nagovora narodu so bile ZDA, ki jim je pripisal krivdo za domala vse tegobe sodobnega sveta. Oster retorični napad na Washington si je ruski predsednik privoščil le nekaj ur za tem, ko so v ZDA objavili zmagovalca predsedniških volitev, kar verjetno ni naključje.
Moskva – V Južni Osetiji so se te dni mudili člani ukrajinske parlamentarne preiskovalne komisije, ki so tam preiskovali prodajo orožja Gruziji, domnevno izpeljano tik pred avgustovskim spopadom z Rusijo. Komisijo vodi Valerij Konovaljuk, član proruske Stranke regij, ki podpira neodvisnost gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. »Ukrajina je moralno odgovorna za smrt civilistov in pripadnikov ruskih mirovnih enot, saj so bili pobiti z orožjem, ki ga je dobavila Ukrajina,« je novinarjem med obiskom povedal Konovaljuk in nadaljeval, da so »količine in vrste prodanega orožja močno presegle obrambne namene, kar za ukrajinsko vlado poraja celo vrsto vprašanj«.
Moskva – Kljub kislemu vremenu se je v nedeljo na bulvarju pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi zbralo na tisoče aktivistov uradno nevladne, dejansko pa prokremeljske mladinske organizacije Naši. Protestirali so proti prevzemanju ameriških navad, zlasti proti noči čarovnic (halloween), ki se je zadnja leta uveljavila tudi v tradicionalni in zadnje čase vse bolj protiameriški Rusiji. Na noč čarovnic so Združene države v ruskih medijih še prav posebno odmevale.
Moskva – »Po volitvah namerava ameriško vodstvo sprožiti oboroženi konflikt med Rusijo in Ukrajino. Vojna se bo začela ne glede na to, kdo bo novi stanovalec Bele hiše – John McCain ali Barack Obama,« je direktor moskovskega Inštituta za politično ekspertizo Jevgenij Minčenko »strašil« na tiskovni konferenci v ruski prestolnici na predvečer ameriških predsedniških volitev. »Združene države bodo tako poskušale reševati probleme doma, ki so zaradi finančne krize iz dneva v dan hujše,« je svojo teorijo podkrepil ruski politolog in lobist.
Moskva – Beduinska karavana libijskega voditelj Moamerja Gadafija se je iz Moskve preselila v Minsk, danes pa se je ustavila še v Ukrajini. Vse tri države postsovjetskega prostranstva je 66-letni nekdanji afriški revolucionar obiskal predvsem zaradi orožarskih kupčij. Libija, ki je bila glavni kupec sovjetskega orožja, se z Rusijo po poročanju ruskih medijev dogovarja o nakupu orožja v skupni vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov.
Moskva – »Streljali so iz težkega orožja in napadi so bili iz minute v minuto bolj siloviti. Tudi drugi dan so streljali brez premora,« je za BBC izjavila Osetinka Tanja Sitnik. Med petdnevno vojno je izgubila sina, ki je izkrvavel na njenih rokah. Njeno pričevanje je eno od številnih, ki jih je med obiskom Južne Osetije zbral britanski novinar Tim Whewell. Na tej poti je nastala radijska oddaja, ki Gruzijo obtožuje vojnih zločinov. Ekipa BBC je bila tudi prva tuja novinarska ekipa, ki se je v Južni Osetiji smela gibati brez omejitev.
Moskva – Ruska duma je včeraj podpisala sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in pomoči gruzinskima separatističnima pokrajinama Južni Osetiji in Abhaziji, katerih samostojnost je priznala 26. avgusta in kjer bo do preklica ostalo 7200 ruskih vojakov. Tovrstna vpletenost na južnem Kavkazu pa utegne Rusijo drago stati. Trenutek ruske nepozornosti namreč utegnejo izrabiti tisti, ki si v ruskih republikah na severnem Kavkazu prizadevajo za samostojnost. Da se nekaj v tej smeri že dogaja, dokazujejo vse pogostejši napadi upornikov v Čečeniji, Dagestanu in Ingušetiji, kjer je najhuje, saj skorajda ne mine dan brez napada na predstavnike proruskih oblasti.
Moskva – »To je obojestranska zmaga, interesi Rusije in Kitajske so se docela ujeli,« je Ron Smith iz investicijske Alfa Banke hvalil dosežke dvodnevnega obiska kitajskega premiera Wen Jiabaa v Moskvi. Prišel je na povabilo ruskega premiera Vladimirja Putina, spremljala pa ga je armada gospodarstvenikov, med katerimi so prevladovali predstavniki energetskih podjetij. Na srečanju je bil podpisan sporazum o gradnji naftovoda od ruskega mesta Skovorodino do kitajske meje, doslej najpomembnejši energetski dogovor med državama. Podpisala sta ga kitajski energetski velikan CNPC in ruski Transneft. Po pisanju ruskega poslovnega dnevnika Vedomosti bo Rusija v zameno dobila od Kitajske posojilo v vrednosti 20 milijard evrov, kar bo pravi obliž na rane, ki ji jih je povzročila svetovna finančna kriza.
