Moskva – Beduinska karavana libijskega voditelj Moamerja Gadafija se je iz Moskve preselila v Minsk, danes pa se je ustavila še v Ukrajini. Vse tri države postsovjetskega prostranstva je 66-letni nekdanji afriški revolucionar obiskal predvsem zaradi orožarskih kupčij. Libija, ki je bila glavni kupec sovjetskega orožja, se z Rusijo po poročanju ruskih medijev dogovarja o nakupu orožja v skupni vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov.
Od naše dopisnice
Afriški voditelj, ki je bil še do nedavnega mednarodni izobčenec, je prispel na prvi obisk v Rusijo po letu 1985 z velikim pompom. Pravzaprav je v Moskvo prišel skorajda tako kakor v Beograd leta 1989, ko je med zasedanjem gibanja neuvrščenih prebival kar v razkošnem beduinskem šotoru. Tokrat je svojo zaščitno znamko razpel kar za kremeljskim obzidjem, kjer ga je obiskal tudi ruski premier Vladimir Putin. Spremljala ga je slovita francoska šansonjerka Mireille Mathieu. »Mislim, da Mireille še nikoli prej ni bila v beduinskem šotoru,« je Putin predstavil svojo priljubljeno glasbenico. »Če si nekje prvič, si je treba nekaj zaželeti,« je odvrnila slovita Francozinja. Potem je Putin še ocenil sedanje rusko-libijske odnose: »To, da ste svoj šotor postavili v Kremlju, kaže, da smo se zelo zbližali.«
Zbliževanje se je začelo med Putinovim aprilskim obiskom v Tripoliju, med katerim je Rusija odpisala 3,5 milijarde sovjetskega dolga, ki ga je Libija nakopičila prav zaradi trgovine z orožjem in zaradi katerega odnosi med državama po razpadu Sovjetske zveze niso bili najboljši. Kakor kaže, bo zdaj prav trgovina z orožjem pripeljala do novega razcveta. Po poročanju ruskega poslovnega dnevnika Vedomosti naj bi namreč Libija z Rusijo že v kratkem sklenila pogodbo o dobavi protiletalskih sistemov S-300 in TOR-M1, vojaških lovcev Mig-29 in SU-30 in tankov T-90, ki naj bi bil vreden več kot 1,5 milijarde evrov.
Poleg dogovora o odpisu dolga za orožje je Putin v Tripoliju sklenil tudi 10 sporazumov o gospodarskem sodelovanju in investicijah. Največji, kar 2,3 milijarde evrov vreden posel, so v Libiji dobile ruske železnice, ki bodo s 550-kilometrsko železniško progo povezale mesti Sirta in Bengazi. Podpisan je bil tudi memorandum o ustanovitvi podjetja v skupni lasti Gazproma in libijskega državnega naftnega podjetja, ki se bo ukvarjalo z vsemi vidiki naftnih in plinskih raziskav, rodila pa se je tudi ideja, da bi po zgledu Opeca ustanovili organizacijo držav izvoznic plina, v katerem bi poleg Libije in Rusije sodelovala še Katar in Iran. Ta tema je bila tudi ena od poglavitnih tem tokratnih pogovorov, na katerih je poleg Putina sodeloval še ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Tridnevni obisk v Moskvi, ki je bil po Gadafijevih besedah namenjen ponovni vzpostavitvi »geopolitičnega ravnotežja«, je prinesel tudi dogovor o sodelovanju na področju civilne jedrske energije, ruski časniki pa so množično pisali, da je Gadafi Rusiji menda ponudil v uporabo mornariško oporišče v Bengaziju. »To bi bilo za nas zelo priročno, saj leži v samem središču Sredozemlja. Američanom to seveda ne bi bilo všeč,« je pripomnil Bagrat Sejranjan iz ruske akademije znanosti in umetnosti.
Libijska pot iz mednarodne osame se je začela leta 2003, ko se je odpovedala vojaškemu jedrskemu programu in sprejela odgovornost za razstrelitev potniškega letala nad škotskim mestom Lockerbie leta 1988, ko je umrlo 270 ljudi.