Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Življenjska zgodba 46-letne Jelene Baturine, soproge dolgoletnega moskovskega župana Jurija Lužkova, se bere kot zgodba o Pepelki, ki je postala princesa. Nekdanja delavka v sovjetski tovarni je v času postsovjetske tranzicije postala najbogatejša Rusinja in najvplivnejša ruska poslovna ženska. Tipična predstavnica svetovne elite obožuje jahanje, tenis in razkošje, v prostem času pa zaradi domnevnega klevetanja rada vlaga tožbe proti predstavnikom sedme sile. Pri reviji Forbes so še septembra lani ocenili, da je njeno premoženje vredno 4,2 milijarde dolarjev, v zadnjih mesecih pa je zaradi finančne krize izpuhtelo precej njenega bogastva. Pravzaprav po novem sploh ni več dolarska milijarderka, ampak samo še milijonarka. Ruske Finance ocenjujejo, da ima trenutno pod palcem zanjo vsekakor skromnih 900 milijonov dolarjev. Baturina je ustanoviteljica in 99-odstotna lastnica podjetja Inteko, ki se je najprej ukvarjalo s prodajalo plastičnih izdelkov, po vzponu Lužkova na položaj župana ruskega glavnega mesta, pa se je preusmerilo v gradbeništvo. Družinske vezi so ji prinesle levji delež mestnih gradbenih pogodb, zato je pogosto slišati obtožbe o skorumpiranosti prvega moskovskega para. Ta je usklajeno nastopal v zlatih časih, enotno pa deluje tudi zdaj, ko se nad Inteko zgrinjajo temni oblaki. Ko je Baturina – tako kot pred njo številni oligarhi – za pomoč prosila vlado, je soprog zanjo takoj zastavil svojo besedo. »Po hitrem postopku se je treba odločiti, kako rešiti gradbena podjetja. Nadaljevanje poslovanja jim je treba omogočiti bodisi s krediti, s katerimi bodo pokrili svoja posojila, bodisi jih podržaviti in sanirati,« je Lužkov poudaril v intervjuju za Kommersant. Baturina se je na ruske oblasti obrnila s prošnjo za državno poroštvo posojil v skupni vrednosti 1,4 milijarde dolarjev. Trenutno premoženje Inteka namreč ne zadostuje za najem novih posojil, s katerim bi refinancirali dolg in izgubo zaradi finančne krize. Baturina v zameno za pomoč državi ponuja partnerstvo v nekaterih svojih projektih ter zavarovanje z nepremičninami in delnicami Inteka, Gazproma, Sberbanke in Rosnefta, ki so zdaj vredne precej manj kot leta 2006, ko je njihova vrednost znašala kar 3,15 milijarde dolarjev. Inteko je bil konec leta 2008 resda na seznamu 295 ruskih podjetij, ki so upravičena do državne pomoči, vendar mora vsako posamezno prošnjo odobriti posebna komisija, ki o usodi najbogatejše Rusinje še ni rekla zadnje besede. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v nedavnem televizijskem intervjuju sicer namignil, da ne bo šlo tako gladko. Sporočil je, da bo država zaostrila kriterije za vladno pomoč in bo reševala le tiste oligarhe, ki bodo predstavili konkretne načrte za prestrukturiranje svojih podjetij. »Veliko ljudi je obogatelo v zelo kratkem času. Zdaj je čas, da vrnejo svoj moralni dolg. Pravi poslovneži spoštujejo svoje zaposlene in se bodo v dobro njihove zaposlitve odpovedali tudi osebnim koristim. Tisti, ki jih bo zajela panika, v kateri bodo prodali svoje podjetje in zbežali daleč stran, so slabi poslovneži,« je poudaril Medvedjev. Zaradi finančne krize verjetno ne bodo gradili razkošnega kompleksa Pomaranča, ki ga je Baturina načrtovala skupaj s slovitim britanskim arhitektom Normanom Fosterjem. Futuristično poslopje na 80.000 kvadratnih metrih, v katerem naj bi bili hotel, muzej in luksuzno stanovanjsko naselje, je moskovska železna lady želela zgraditi na mestu, kjer je zdaj osrednji dom umetnikov, kar je med moskovsko umetniško srenjo povzročilo val ogorčenja. »Projekt Pomaranča je drzen in dostojen arhitekturni projekt, nesrečno pa je izbrano mesto njegove postavitve. Če obstaja želja po tako sodobnem poslopju, je treba zanj najti drugo lokacijo. V Moskvi obstaja precej zapuščenih industrijskih con, ki jih je treba posodobiti,« je dejal arhitekt David Sarkisjan. To pa ni edini poraz, ki ga je morala letos požreti prva dama ruskega poslovnega sveta. Zaradi nasprotovanja tamkajšnjih oblasti se je morala odpovedati tudi nakupu vile v avstrijskem smučarskem središču Kitzbühl. Ker ni državljanka EU, bi morala namreč v skladu z avstrijsko zakonodajo nakup vile s pogledom na Alpe opravičiti z občedobrim, ki bi ga ta poteza prinesla lokalni skupnosti. »Nakup nepremičnine bi morala opravičiti s socialnimi, gospodarskimi ali kulturnimi koristmi, česar pa ni storila,« je zavrnitev pojasnil župan Jacob Plettser. V tolažbo ji še vedno ostane po Buckinghamski palači drugo največje poslopje v Londonu, za katerega je lani odštela 100 milijonov dolarjev. Dvorec Witanhurst iz 18. stoletja z razkošno plesno dvorano, 25 spalnicami in ogromnim posestvom je sicer v zelo slabem stanju. Njegova obnova bi po mnenju poznavalcev stala kar 300 milijonov dolarjev oziroma trikrat toliko, kolikor je znašala nakupna cena. Baturina, ki vsaj zadnjih 15 let ni poznala omejitev, bo morala ta podvig najbrž preložiti ali pa se mu celo odpovedati.
Polona Frelih, Moskva
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.
Moskva – Ruske oblasti se niso odzvale na precej črnogledo oceno vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Johna Craddocka, po kateri bodo odnosi med Rusijo in Združenimi državami Amerike v naslednjih letih postali najbolj zapleteni po koncu hladne vojne. Podobno pesimistična je sicer tudi nova ruska varnostna strategija, katere sprejetje so zaradi pozitivnih signalov Baracka Obame začasno odložili. Kommmersant je objavil nekatere podrobnosti dokumenta, ki ga je označil za izrazito protiameriškega.
Nazran, Olgeti – »Naj nam Bog da moči, da se maščujemo svojim sovražnikom,« je eden od verzov himne republike Ingušetije, kjer so tako kot v vseh drugih ruskih republikah na Severnem Kavkazu zvesti tradiciji krvnega maščevanja, ki jo poznajo le še v ponekod na jugu Italije in na severu Albanije. Po podatkih ruske izdaje tednika Newsweek je v krvno maščevanje še vedno ujetih kar 188 inguških družin, zato je bilo prizadevanje za njihovo spravo eden od prvih ukrepov novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Zaradi priprav na množične opozicijske demonstracije, ki naj bi pripeljale do odstopa nepriljubljenega predsednika Mihaila Saakašvilija, je ozračje v Gruziji iz dneva v dan bolj napeto. Po trditvah Nine Burdžanadze, nekdanje Saakašvilijeve zaveznice, zdaj pa predsednice opozicijskega Demokratičnega gibanja za združeno Gruzijo, so varnostne službe včeraj priprle sedem članov njene stranke, kar je že označila za politično motiviran proces. Kot je napovedala policija, bo podobna usoda ob vrnitvi v domovino doletela tudi nekdanjega obrambnega ministra Iraklija Okruašvilija in ostrega kritika oblasti, ki je pred letom dni zaradi obtožb o korupciji in izsiljevanju pobegnil v Francijo, kjer je dobil politično zatočišče.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.