Moskva – Po šestletnem premoru sta na moskovski podzemni železnici, ki jo vsak dan uporablja skoraj devet milijonov ljudi in je najbolj prometna na svetu, odjeknili dve eksploziji. Prva ob 8. uri zjutraj po lokalnem času na postaji Lubjanka, ki je v bližini nekdanjega zapora sovjetske tajne službe KGB in nedaleč od Kremlja, druga pol ure pozneje na postaji Park Kulturi, ki je v jutranjih urah med najbolj prometnimi. V napadu samomorilskih napadalk, opasanih z dvema do štirimi kilogrami eksploziva, je bilo ubitih 38 ljudi, ranjenih pa sto. To je bil udarec v samo srce Rusije.
Moskva– Postaja podzemne železnice Lubjanka je nasproti razvpitega zapora sovjetske tajne službe KGB, predhodnice današnjega FSB, in nedaleč od Kremlja, zato je sporočilo včerajšnjega terorističnega napada toliko bolj jasno. To je bil napad na rusko oblast in tajno službo FSB, ki jo človekoljubne organizacije obtožujejo kratenja človekovih pravic na Severnem Kavkazu. Odgovornost za napad so na spletu prevzeli čečenski separatisti, na njihovo spletno stran pa že ves dan prihajajo čestitke za grozljivo dejanje. Ne glede na to je bilo danes na moskovskih ulicah slišati predvsem kritike na račun ruskih oblasti.
Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bosta 8. aprila v Pragi podpisala nov sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil zgodovinski Start I. Ta je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Tokratni dogovor omejuje število jedrskih konic na 1550, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zmanjšanje. Toda vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.
Moskva – Ruska opozicija se vse bolj krepi in na njihovih protestih se vsakič zbere veliko ljudi. Stopnjuje se tudi pritisk na vidne člane liberalne opozicije, ki jih z videoposnetki poskušajo prikazati kot nemoralne in izprijene. Ruski strokovnjaki sicer dvomijo, da je umazana spletna kampanja delo ruske tajne službe FSB, ki so ji lani pripisali vpletenost v podobni zgodbi z ameriškim in britanskim diplomatom.
Moskva – Iz Uzbekistana, ki mu že 20 let z železno roko vlada avtoritarni predsednik Islam Karimov, spet prihajajo skrb vzbujajoča poročila. Po poročanju lokalnih človekoljubnih organizacij so v tej obubožani srednjeazijski državi s skoraj 28 milijoni prebivalcev, obnovili dekret o izvajanju prisilne sterilizacije, da bi z njo omejili rodnost. Grozljivo prakso so začeli že leta 1999, ko je Karimov izjavil, da ni zadovoljen z visoko rodnostjo, in sicer s štirimi ali petimi otroki na žensko. Zaradi ostrih kritik so se sporni zdravniški metodi odpovedali leta 2003, zdaj pa so jo spet uvedli, poroča neodvisna organizacija Expert Working Group (Strokovna delovna skupina) s sedežem v glavnem mestu Taškentu. Uzbekistanski zakon prisilne sterilizacije ne prepoveduje.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.
Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
V moskovskih galerijah je bolj redko videti dela slovenskih umetnikov, razstava v zasebni galeriji GMG z delovnim naslovom Test količnika svobode pa je bila izjema. Med devetimi ustvarjalci iz Rusije, Bolgarije, Združenih držav Amerike in Gruzije sta bila namreč tudi mlada slovenska ustvarjalca Martin Bricelj in Neja Tomšič. Predstavila sta se z umetniškim projektom, ki se ukvarja z različnimi konceptualnimi oblačili, tudi takšnimi za demonstracije, kar je v ruskem prostoru večno aktualna tema.
