V Rusiji praznujejo dan Rusije, praznik, ki pod tem imenom obstaja od leta 2002 in se je prej imenoval dan neodvisnosti, ki so jo v ruski dumi razglasili 2. junija 1990. Ker na milijone Rusov pokojnemu ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu še zdaj ne more odpustiti razpada sovjetskega imperija, je njegov naslednik Vladimir Putin prazniku ruskega vojaškega, kulturnega in znanstvenega preporoda nadel politično manj občutljivo ime. Z razmeroma novim praznikom, ki se v zavesti Rusov še ni povsem zasidral, želi rusko vodstvo zmanjšati postsovjetsko nostalgijo in okrepiti rusko domoljubje. Neprijetna praznična resnica je, da kljub desetletju gospodarske rasti kar petina državljanov sanja predvsem o tem, da bi zapustila državo.
Moskva – Britanija, Francija, Nemčija in Portugalska so v sredo v varnostnem svetu Združenih narodov predstavile osnutek resolucije o Siriji, v kateri obsojajo tako nasilje režima predsednika Bašarja al Asada nad opozicijskimi protestniki kot tudi nasilje nad varnostnimi službami, ne vsebuje pa poziva k vojaškemu posredovanju. O resoluciji naj bi v prihodnjih dneh glasovali v varnostnem svetu Združenih narodov, kjer ruske podpore ne kaže pričakovati. Iz izjav visokih ruskih predstavnikov je mogoče razbrati, da je to posledica slabih izkušenj iz Libije, kjer naj bi zavezniške enote presegle pooblastila iz resolucije številka 1973. Za rusko zadržanost so zaslužni tudi ruski interesi v Siriji, ki ruskemu vojaškemu ladjevju omogoča dostop do Sredozemskega morja.
Moskva – V Nižnem Novogorodu se danes končuje dvodnevno vrhunsko zasedanje med Evropsko unijo in Rusijo, ki ga je zasenčila ruska prepoved uvoza evropske zelenjave, zato bi ga lahko imenovali kar vrh kislih kumaric. Ruska stran ostaja gluha za pozive evropskih predstavnikov k umiku embarga. »Na vrhu bomo ponudili španske, nemške in naše dobre kumarice. Videli bomo, katere bodo izbrali gostje iz Evrope,« je bil za francosko tiskovno agencijo AFP sarkastičen neimenovani predstavnik ruske delegacije.
Moskva – V Nižnem Novogorodu se začenja 27. vrhunsko srečanje med Evropsko unijo in Rusijo, ki ga bo, kakor kaže, zasenčil spor zaradi ruske prepovedi uvoza zelenjave iz držav Evropske unije, za kar se je rusko vodstvo odločilo iz strahu pred širjenjem okužbe z nevarno bakterijo Ehec. Razpoloženje na vrhu so že v preteklosti večkrat skalili spori zaradi plina, sodni proces proti ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu, sumljiva smrt odvetnika Sergeja Magnickega in umor novinarke Ane Politkovske. »Veselim se konstruktivnega dialoga z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom. Naše partnerstvo za modernizacijo bo dobilo dodatno spodbudo v vrednosti dveh milijardi evrov. Prepričan sem tudi, da bomo Rusiji pomagali, da bo še letos vstopila v Svetovno trgovinsko organizacijo,« je bil na predvečer vrha spravljiv predsednik evropske komisije José Manuel Barroso. Pred tem so v Bruslju Rusiji celo grozili, da je zaradi zadnjega spora ogroženo njeno članstvo v STO.
Moskva – V Rusiji še niso umaknili prepovedi uvoza zelenjave iz Evropske unije, ki so jo sprejeli, da bi se izognili širjenju infekcije s smrtonosno bakterijo Ehec, četudi sta zaradi tega ogrožena skorajšnji vrh med Evropsko unijo in Rusijo ter celo ruski vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo. Spor so v Moskvi poskušali zgladiti predstavniki generalnega direktorata evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov, vendar niso dosegli nič.
Moskva – Finančni ministri Evrazijske gospodarske skupnosti, ki vključuje nekdanje sovjetske republike in v kateri ima glavno besedo Rusija, so na sobotnem srečanju potrdili odločitev o tri milijarde dolarjev vrednem kreditu za Belorusijo, v zameno pa je moralo belorusko vodstvo privoliti v privatizacijo, česar so se dolgo izogibali. Dokaz za to, da se je desetmilijonska Belorusija znašla pred bankrotom, je tudi njeno moledovanje pri Mednarodnem denarnem skladu, ki v zameno prav tako pričakuje drastične gospodarske reforme. Belorusija pa ni samo gospodarsko na kolenih, ampak tudi politično, saj v popolni osami živi že vse od spornih predsedniških volitev decembra lani, na katerih je že četrtič zmagal avtoritarni predsednik Aleksander Lukašenko.
Moskva – »Spali smo. Nato sem pograbila vnučko in bežala. Vse je razneslo,« je starejša gospa, oblečena samo v spalno srajco, za televizijo Vesti-24 opisovala četrtkovo zvočno in ognjeno kataklizmo v skladišču streliva v ruski republiki Udmurtija, zaradi katere so morali iz okoliških mest in vasi evakuirati kar 28.000 ljudi. V eksplozijah, ki so odmevale vso noč in ves petek, je bilo ranjenih 52 ljudi, dve starejši osebi sta umrli zaradi težav s srcem, enega vojaka pogrešajo. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je obrambnemu ministru Anatoliju Serdjukovu naložil, naj takoj najde in kaznuje odgovorne za incident. »Treba jim bo odvzeti epolete!« je bil odločen.
»Humor ljudem pomaga preseči omejitve in odpira kanale veselja, ki so postali nedostopni,« je smisel smeha izpostavil psiholog Sigmund Freud, kulturni antropolog Mahadev L. Apte pa v njem vidi enega od pomembnih mehanizmov za doseganje socialne kohezivnosti. »Šale se pripovedujejo samo v atmosferi domačnosti, kjer so komunikacijske ovire zmanjšane ali celo odstranjene. Poudarjena je skupnost,« zapiše v delu Humor in smeh: antropološki pristop.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je pridružil številnim svetovnim voditeljem, ki so se v Rimu udeležili slovesnosti ob 150. obletnice združitve Italije, med katerimi so bili palestinski predsednik Mahmud Abas, izraelski predsednik Šimon Peres, afganistanski predsednik Hamid Karzai ter podpredsednika ZDA in Kitajske Joseph Biden in Xi Jinping. Medvedjev se je v Rimu na štiri oči pogovoril z italijanskim premierjem Silvijem Berlusconijem, za katerega je bilo to prvo srečanje s tujim državnikom po hudem porazu na lokalnih volitvah.
Moskva – Predsednik Mongolije Cahiagin Elbegdordž je ta teden pripotoval na štiridnevni obisk v Rusijo, ki s Kitajsko bije srdito bitko za mongolska naravna bogastva, predvsem uran, baker, premog in zlato. Konzorcij ruskih investitorjev, med katerimi so tudi ruske železnice, je izrazil pripravljenost, da v gradnjo proge do premogovnika Tavan Tolgoj vloži milijardo evrov, v zameno pa pričakuje dostop do tamkajšnjega premoga. Za gradnjo železnice se poteguje tudi Kitajska in čeprav so strokovnjaki Svetovne banke ocenili, da bi prevoz premoga do Kitajske, od tam pa na Japonsko in v Južno Korejo stal dvakrat manj kot prevoz čez rusko ozemlje, poznavalci ocenjujejo, da bo posel najverjetneje dobila Moskva. Zaradi tradicionalno dobrih odnosov ter finančne in druge pomoči, ki jo namenja tej obubožani državi.
