Moskva – Predsednik Mongolije Cahiagin Elbegdordž je ta teden pripotoval na štiridnevni obisk v Rusijo, ki s Kitajsko bije srdito bitko za mongolska naravna bogastva, predvsem uran, baker, premog in zlato. Konzorcij ruskih investitorjev, med katerimi so tudi ruske železnice, je izrazil pripravljenost, da v gradnjo proge do premogovnika Tavan Tolgoj vloži milijardo evrov, v zameno pa pričakuje dostop do tamkajšnjega premoga. Za gradnjo železnice se poteguje tudi Kitajska in čeprav so strokovnjaki Svetovne banke ocenili, da bi prevoz premoga do Kitajske, od tam pa na Japonsko in v Južno Korejo stal dvakrat manj kot prevoz čez rusko ozemlje, poznavalci ocenjujejo, da bo posel najverjetneje dobila Moskva. Zaradi tradicionalno dobrih odnosov ter finančne in druge pomoči, ki jo namenja tej obubožani državi.
Od naše dopisnice
Za Mongolijo so najpomembnejši dobri odnosi z dvema velikima sosedama: Kitajsko in Rusijo, ki je trenutno v rahli prednosti. »Ko pridejo težki časi, se najprej ozremo proti severu, k Rusiji. Pred dvema letoma, ko je bil pri nas hud mraz, nam je ruska vlada poslala pšenico. Za Mongolijo je bila to neprecenljiva pomoč. Vsak pastir, ki živi v jurti, mi je zaupal, kako prav jim je prišla in kako cenijo rusko pomoč,« se je Elbegdordž zahvalil v intervjuju za Itar-Tass.
Tesno povezovanje z Rusijo podpira kar 60 odstotkov Mongolov, kar 80 odstotkov mongolskih javnih uslužbencev govori rusko. Medvedjev je že januarja podpisal sporazum o skupnem mongolsko-ruskem podjetju Dornod Uran, ki bo moderniziralo rudnik urana Dornod, ki skriva kar 28.000 ton urana. Ruska jedrska agencija Rosatom ne more začeti z delom, saj poskuša kanadsko podjetje Khan Resources na sodišču dokazati, da je še vedno 58-odstotni lastnik rudnika. Rusija si želi tudi dostop do bakra in zlata v nahajališču Oju Tolgoj in če ji bo uspelo, bo mogoče trditi, da se je Mongolija iz sovjetskega prelevila v ruski satelit.
Slaba tretjina od treh milijonov prebivalcev Mongolije živi nomadsko ali polnomadsko življenje, poleti pa se v tradicionalne jurte preselijo tudi ljudje iz mest. Prevladujoča religija je budizem, ki doživlja preporod. »V tridesetih letih je bilo uničenih veliko budističnih templjev, več kot 700. Okoli 30.000 budističnih menihov je bilo ubitih in budizem so skorajda izkoreninili,« je Elbegdordž izpostavil grožnjo, s katero se je 600-letna mongolska budistična tradicija spopadala v prejšnjem stoletju.
Elbegdordž je bil na položaj predsednika Mongolije izvoljen pred dvema letoma, njegov prvi gost pa je bil prav ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Sprejel ga je v državniški jurti, v katero imajo vstop samo najbolj ugledni gostje. Stoji v petem nadstropju državniške palače v glavnem mestu Ulan Bator, v njej pa visi portret ustanovitelja mongolskega imperija Džingiskana. Mongolija je takrat praznovala 70. obletnico zmage nad Japonsko, za katero so zaslužni tudi vojaki Rdeče armade, ki so ji priskočili na pomoč. V srditi tankovski bitki na reki Halhin-Gol je padlo 18.500 mongolskih in sovjetskih vojakov, japonska vojska pa je izgubila kar 60.000 mož. »Ruski vojaki in častniki so dali življenje za našo neodvisnost in to zelo cenimo. Rusija je edina država, ki se ji lahko zahvalimo za to,« je gost izpostavil zgodovinsko pomoč severne sosede.
Polona Frelih