Moskva –Ob 25. obletnici največje jedrske katastrofe v zgodovini človeštva, ki se je 26. aprila 1986 zgodila v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, so po vsem svetu pripravili proteste proti jedrski energiji, glede katere imajo po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima pomisleke celo njeni zagovorniki. »Zaradi dogodkov na Japonskem se zdaj mnogi sprašujejo, ali je sploh mogoče zagotoviti zadostno varnost jedrske energije,« je na konferenci v Kijevu poudaril predsednik Mednarodne agencije za jedrsko energijo Jukija Amano. »Fukušima in Černobil sta dovolj glasni sporočili, iz katerih se moramo nekaj naučiti,« je med obiskom Černobila dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je sredi tedna v dumi predstavil tradicionalno poročilo o dosežkih vlade v preteklem letu, razgrnil pa je tudi načrte za prihodnost. To je bila njegova tretja tovrstna predstavitev in hkrati zadnja pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami. Glavna preizkušnja minulega leta je bila po Putinovih besedah gospodarska kriza, ki jo je Rusija uspešno prebrodila, njena glavna lekcija pa je, da gospodarske težave lahko postanejo resna grožnja nacionalni suverenosti. »Če je država oslabljena, potem se bodo vedno našli ljudje, ki bodo delili nezaželene nasvete,« je dejal in takšno ravnanje označil za »očitno vmešavanje v notranje zadeve države«. Politični strokovnjaki so nastopu natančno prisluhnili in ugotovili, da ga ni mogoče razumeti kot začetek kampanje pred predsedniškimi volitvami 2012.
Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je v petek potekalo v Berlinu, je znova dokazalo, da bosta Rusija in zveza Nato težko zgladili nesoglasja glede protiraketnega ščita. Rusija še vztraja pri postavitvi skupnega jedrskega dežnika, ki bi pred potencialnimi raketnimi grožnjami varoval obe strani, čemur v Natu odločno nasprotujejo. »Naše stališče je, da bi bilo treba postaviti dva protiraketna ščita – Natovega in ruskega, večjo varnost pa bi dosegli z medsebojnim sodelovanjem in izmenjavo informacij,« je bil jasen generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ruska stališča in pričakovanja je na videokonferenci v organizaciji tiskovne agencije Ria Novosti včeraj predstavil ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, ki je tudi glavni ruski pogajalec za protiraketni ščit.
Moskva – Po ponedeljkovem terorističnem napadu na osrednjo postajo podzemne železnice v beloruski prestolnici Minsk, v katerem je umrlo 13 ljudi, več kot 200 je bilo ranjenih, se je Belorusija znašla v popolnem šoku, ki je še večji zaradi vse hujše gospodarske krize. Avtoritarni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v isti koš vrgel tako teroristični napad kot valutno krizo ter govorice o skorajšnjem pomanjkanju osnovnih živil, zaradi česar prebivalci panično nakupujejo tujo valuto, sladkor in olje. Po njegovem mnenju gre za del skupne zarote tistih elementov, ki poskušajo destabilizirati državo.
Moskva – Ruski oligarh Mihail Hodorkovski, nekdanji lastnik propadlega naftnega velikana Jukos, ki skupaj s poslovnim partnerjem Platonom Lebedovom v zaporu preživlja osemletno zaporno kazen zaradi poneverbe in utaje davkov, konec lanskega leta pa je bil zaradi kraje 218 ton nafte in pranja skoraj sto milijonov dolarjev obsojen na še dodatnih šest let zapora, na Zahodu nesporno velja za največjega ruskega disidenta. Ker so ga mediji povzdignili v pravega zvezdnika ruske borbe za človekove pravice, se njegove malverzacije med divjo rusko privatizacijo in tudi sicer zelo redko označujejo kot sporne. Izjema je nedavno razkritje v britanskem Sunday Timesu, po katerem naj bi irska oblast zamrznila 65 milijonov evrov, ki jih je imel naloženih na tamkajšnjih bančnih računih.
Moskva – Pri ruski tajni službi FSB so se zavzeli za prepoved Skypa, Gmaila in Hotmaila, treh tujih komunikacijskih kanalov, ki uporabljajo kriptirane povezave, zato ruske varnostne službe do njih nimajo dostopa. »Uporaba storitev s kriptiranim prometom, kot so Gmail, Hotmail in Skype, bi lahko pripeljala do resne grožnje za rusko varnost,« je na srečanju vlade opozoril Aleksander Andreječkin, ki vodi oddelek FSB za varstvo informacij in posebnih komunikacij. Proti prepovedi omenjenih storitev so nastopili v Kremlju, podprl pa jo je ruski premier Vladimir Putin. Javna debata o svobodi interneta je poskrbela za še eno v vrsti javnih nesoglasij med Putinom in predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, ki si že od prihoda na oblast gradi sloves modernega in novim tehnologijam naklonjenega politika.
Moskva – V Belorusiji je dan žalovanja za žrtvami prvega smrtonosnega terorističnega napada v samostojni zgodovini države. V eksploziji bombe z močjo pet do sedem kilogramov TNT in napolnjene s kovinskimi ležaji, ki je v večerni prometni konici odjeknila na najbolj prometni postaji podzemske železnice v središču mesta, je umrlo 12 ljudi, 204 so ranjeni. Beloruske varnostne službe so že aretirale več osumljencev, je povedal namestnik generalnega državnega tožilca Andrej Šved, notranji minister Anatolij Kulešov pa je sporočil, da je policija na podlagi opisov očividcev že izdelala fotorobote dveh osumljencev. Varnost so poostrili na vseh prevoznih sredstvih in povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi, obmejna policija pa je še posebno pozorna na vse, ki so namenjeni v Evropsko unijo.
