Moskva – V Rusiji se danes spominjajo pete obletnice umora preiskovalne novinarke Ane Politkovske, ki je vsemu svetu razkrivala ruske zlorabe v Čečeniji, molčala pa ni niti o zločinih čečenskih upornikov. Ker se hočejo izogniti politizaciji žalnih slovesnosti v predvolilnem obdobju, bodo v njen spomin letos potekale brez javnega shoda, ki se je v Moskvi vsako leto začel z igranjem glasbe, ki jo je na usodni dan med vračanjem z dela poslušala v avtomobilu. Pred vrati svojega doma je umrla ob 16.30 po moskovskem času. Stara je bila 48 let.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je konec septembra potrdil, da se bo na volitvah marca prihodnje leto potegoval za tretji predsedniški mandat, zdaj pa je v uvodniku časopisa Izvestija predstavil svojo vizijo integracije postsovjetskega prostora po zgledu Evropske unije, ki jo je poimenoval Evrazijska unija. Ker sodi zunanja politika v domeno Kremlja, je predstavitev zunanjepolitičnega megaprojekta mogoče razumeti kot nedvoumno potrditev Putinovih predsedniških ambicij. Projekt dolgoročnega gospodarskega razvoja nekdanjih sovjetskih republik je razgrnil v letu dvajsete obletnice razpada ZSSR, zato so mu na zahodu nemudoma pripisali ambicije oživljanja Sovjetske zveze. Razpad sovjetskega imperija je Putin pred leti resda označil za največjo geopolitično katastrofo 20. stoletja, »vendar bi bilo naivno restavrirati ali kopirati preteklost«, je zavrnil omenjene razlage.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo posvaril, da bo ruska vlada pozorno spremljala dogajanje v zvezi s preiskavo zaradi suma neupoštevanja pravil o varstvu konkurence, ki jo je evropska komisija prejšnji teden sprožila v podružnicah ruskega plinskega monopolista Gazprom v vzhodni in srednji Evropi. »Ali so že priprli kakšnega predstavnika Gazproma?« je zahteval odgovor od predsednika Gazpromove uprave Alekseja Millerja, ki je aretacije zanikal. Pri Gazpromu ne dvomijo, da gre za politično motivirano akcijo Evropske unije, ki se boji še večje odvisnosti od ruskega plina. Pol milijarde evropskih porabnikov in 20 milijonov evropskih podjetij uvozi kar 60 odstotkov vsega plina. Večino prav iz Rusije.
Šibkejši člen vladajočega ruskega tandema
Moskva – V Kijevu so prekinili sodni proces proti nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko, ki je obtožena zlorabe položaja pri podpisu pogodbe z ruskim plinskim monopolistom Gazpromom, s katero se je pred dvema letoma končala ukrajinsko-ruska plinska vojna. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo 11. oktobra, ko naj bi tudi izrekli sodbo. Državno tožilstvo za najbolj razvpito ukrajinsko opozicijsko političarko zahteva sedem let zapora, obtoženka pa ne dvomi, da ji bodo toliko let tudi prisodili.
Moskva – Nekdanji ruski finančni minister in namestnik premiera Aleksej Kudrin, ki sta ga po javnem sporu z ruskim predsednikom in najverjetnejšim bodočim premierom Dmitrijem Medvedjevom na položaju zamenjala njegov namestnik Anton Siluanov in namestnik premiera Igor Šuvalov ter nekdanji predsednik liberalne stranke Prava stvar Mihail Prohorov, sta prvi žrtvi predvolilnih zakulisnih političnih iger v Rusiji. Ker sta odstopila po javnem pranju umazanega perila, kar je v Rusiji redkost, bi njun odhod s položaja kaj lahko pomenil uvod v velike politične in gospodarske pretrese.
Moskva – Na rožnato revolucijo v Gruziji ter oranžno revolucijo v Ukrajini, ki so jo s podporo mladinskim organizacijam sponzorirali predvsem ameriški lobiji, so se v Rusiji iz strahu pred ponovitvijo podobnih dogodkov odzvali z ustanovitvijo patriotskih mladinskih organizacij, kot sta gibanji Naši in Mlada Garda, »internetne revolucije« na Bližnjem vzhodu pa so rusko vodstvo spodbudile k pripravi osnutka konvencije Združenih narodov o »zagotavljanju mednarodne informacijske varnosti«. Borci za človekove pravice z vsega sveta so 18-stranski dokument že označili za prikrit poskus omejevanja svobode govora, med predstavniki številnih vlad pa je bil deležen precejšnjega odobravanja.
Moskva – Po razpletu uganke, kdo bo prihodnji ruski predsednik – kot kaže, bo to sedanji premier Vladimir Putin, ki naj bi ga na čelu vlade zamenjal sedanji predsednik Dmitrij Medvedjev –, so v Rusiji dobili novo uganko. Sprožil jo je dolgoletni finančni minister Aleksej Kudrin, ki je ob robu zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke napovedal, da zaradi različnih pogledov na vodenje gospodarstva ne namerava sodelovati v morebitni vladi Medvedjeva, včeraj pa je celo ponudil odstop, ki ga je predsednik tudi sprejel. Odhod Kudrina, ki med zahodnimi investitorji uživa veliko zaupanje, bi po mnenju analitikov močno omajal naložbeno klimo v Rusiji in izjemno negativno vplival na rusko gospodarstvo.
