Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Sovjetska zveza se je pompozno imenovala za »državo, v kateri največ berejo«. Težko, da je to v resnici držalo, saj so za nekdanjo železno zaveso veljale za deficit celo knjige ruskih klasikov. V sodobni Rusiji je v knjigarnah in knjižnicah dostopna zelo bogata izbira – izhaja praktično vse, četudi ne v največjih nakladah.
Večna ljubezenska zgodba Romea in Julije je bila premierno uprizorjena leta 1940 v gledališču Kirov, kot se je takrat imenovalo Mariinsko gledališče v Sankt Peterburgu. Po šestih letih so predstavo prenesli na oder moskovskega Bolšoj teatra in postala je paradni konj sovjetskega baleta. Mariinsko gledališče je včeraj v okviru Festivala Ljubljana v Cankarjevem domu še zadnjič nastopilo s to kultno baletno predstavo, ki sledi izvirni zasnovi.
Kultni moskovski Bolšoj teater, ki je pred slabima dvema letoma po šestletni obnovi spet zasijal v vsem blišču, je dobil novega generalnega direktorja. Imenovan je bil Vladimir Urin, dolgoletni direktor Moskovskega akademskega glasbenega teatra Stanislavski in Nemirovič - Dančenko ter eden od osnovalcev najpomembnejše ruske gledališke nagrade zlata maska. Številni so prepričani, da je stopil v prevelike čevlje.
Sankt Peterburg – V severni ruski prestolnici je 2. maja odprlo vrata Marijino gledališče II, ki je zraslo ob poslopju zgodovinskega Marijinega gledališča. Ruski car Aleksander II. ga je dal zgraditi za soprogo Marijo. Otvoritvenega gala koncerta, s katerim so se začele večdnevne slovesnosti, se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Moskva – Na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi je potekal mednarodni simpozij Slovenci v ognju velike vojne 1914–1918. Na njem so poleg zgodovinarjev iz Moskve, Sankt Peterburga, Tambova in Omska sodelovali tudi slovenski zgodovinarji Jože Pirjevec, Dušan Nećak in Božo Repe.
Na balkonu mariborske stolnice se je v četrtek pojavil transparent z napisom Nadškofija mafija!, ob katerem je plapolala piratska zastava. Provokacija je delo Alekseja Plucerja - Sarna iz ruskega umetniškega kolektiva Vojna.
Moskva – Pregovor Kuj železo, dokler je vroče nenazadnje opominja tudi na izjemen pomen železarstva v Sloveniji, ki nas je vseskozi povezovalo z ostalo Evropo. Železo je še danes ena od najpomembnejših kovin, brez katere si ni mogoče predstavljati prihodnjega razvoja. Tega se dobro zavedajo tudi v Rusiji, ki je bila in ostaja železarska velesila.
Bolšoj teater je ena od največjih arhitekturnih znamenitosti ruske prestolnice in je lani praznoval 185. obletnico obstoja. Častitljivi jubilej Velikega gledališča, ki ga je zasnoval ruski neoklasicistični arhitekt Osip Ivanovič Bove, so v Rusiji skorajda spregledali. Najverjetneje zaradi zadrege, ki jo povzroča dolgotrajna obnova, zaradi katere njegovo pročelje že skoraj šest let prekriva ogromen pano. Po napovedih podjetja, zadolženega za obnovitvena dela, moskovske mestne oblasti ter vodstva gledališča, si bo zgodovinsko poslopje v novi preobleki mogoče ogledati še letos, ko naj bi v njem po dolgem času spet dvignili tudi gledališko zaveso. Previdnost je na mestu, saj so njegovo odprtje sprva napovedovali že za leto 2008, zaradi zastoja pri obnovi ter drugih z njim povezanih zgodovinskih nevšečnosti pa se ga je prijel vzdevek »prekleti teater«.
V moskovskih galerijah je bolj redko videti dela slovenskih umetnikov, razstava v zasebni galeriji GMG z delovnim naslovom Test količnika svobode pa je bila izjema. Med devetimi ustvarjalci iz Rusije, Bolgarije, Združenih držav Amerike in Gruzije sta bila namreč tudi mlada slovenska ustvarjalca Martin Bricelj in Neja Tomšič. Predstavila sta se z umetniškim projektom, ki se ukvarja z različnimi konceptualnimi oblačili, tudi takšnimi za demonstracije, kar je v ruskem prostoru večno aktualna tema.