Glavna zvezda je umetniški in generalni direktor teatra, maestro Valerij Gergijev, iniciator in gonilna sila projekta, ki je zaživel prav na njegov šestdeseti rojstni dan. »Vse najboljše maestro, vse najboljše!« je zvezdniškemu dirigentu Gergijevu voščilo tudi kakih sto tujih novinarjev, ki smo le nekaj ur pred slovesnim odprtjem dobili priložnost ogleda kar 79.000 kvadratnih metrov velikega kompleksa nove baletne in operne hiše iz stekla, marmorja in lesa. Vse skupaj je precej minimalistično, za pridih ekstravagance pa skrbijo okraski iz kristala Svarowski ter predelne stene iz poldragega kamna oniksa. Moderno poslopje je povezano z zgodovinskim Marijinim gledališčem, ki so ga postavili leta 1860, njegovi dvestoletni zgodovini pa je bil posvečen tudi gala koncert. Na njem sta med drugim nastopila španski tenorist Plácido Domingo in ruska sopranistka Ana Netrebko ter ruski balerini Uljana Lopatkina in Diana Višnjeva.

Vsak poslušalec šteje

»Plácido Domingo, ki rojstne dneve praznuje celo bolj razkošno od mene, zveni odlično. Zelo mlado. Nekateri moji prijatelji pravijo, da je sklenil pakt s hudičem, saj se z njegovim glasom nikoli nič ne zgodi. Legendarnega umetnika nismo povabili, ker je slaven, ampak ker je bil prva megazvezda, ki je obiskala Rusijo. Tukaj je bil že februarja 1992, ko je bila država stara komaj dva meseca,« je Gergijev predstavil nastopajoče. Kar zadeva Ano Netrebko, ki, mimogrede, živi samo petdeset metrov od novega poslopja, se je pošalil, da niti ni treba, »da bi bila odlična, ampak bo zadostovalo že, če bo v običajni formi«.

Pred gala koncertom je v novem Marijinem gledališču potekal tudi koncert za veterane umetnike. Včeraj so uprizorili opero Petra Iljiča Čajkovskega Jolanta, slavnostni program pa se bo danes sklenil s predstavo primabalerine Diane Višnjeve. »Želim si, da bi bila nova operna in baletna hiša dostopna za vse, tudi tiste, ki si ne morejo privoščiti najdražjih kart. Moj moto je že od nekdaj, da šteje vsak poslušalec. Ni važno, ali gre za zelo majhne otroke ali za zelo stare ljudi. Vsak sedež ima enako dobro akustiko in tudi z zadnjih sedežev je oder viden brez naprezanja,« je Gergijev pohvalil tehnično plat.

Akustika v podkvi izvrstna

Koncertna dvorana v obliki podkve sprejme dva tisoč obiskovalcev, akustično je menda ena najboljših na svetu, za kar je poskrbelo nemško podjetje Müller-BBM GmbH, ki je sodelovalo pri restavriranju moskovskega Bolšoj teatra, Novega opernega teatra v Firencah, Teatra Fenice v Benetkah ter celo najstarejšega opernega gledališča na svetu, Teatra San Carlo v Neaplju. »Ustvarili smo staromodno obliko podkve, ki je značilna za 18. stoletje. Rekonstruirali smo jo v Teatru Fenice v Benetkah, zdaj pa prvič tudi v moderni dvorani,« je povedal predstavnik podjetja Jürgen Reinhold.

Na predstavitvi so sodelovali tudi predstavniki kanadskega arhitekturnega podjetja A. J. Diamond, ki je brez razpisa prišlo do projekta v sedmih etažah, od katerega so tri pod zemljo, na vrhu pa sta razgledna ploščad s pogledom na mesto ter amfiteater, v katerem bodo poleti potekali sprejemi. Direktor podjetja Jack Diamond je projekt označil za enega svojih najuspešnejših: »Sankt Peterburg je eno najlepših mest na svetu in ima čudovito arhitekturo, iz katere naravnost štrlijo izjemne cerkve. Odločili smo se za obliko in materiale, ki spoštujejo mestni urbanizem in se tudi barvno skladajo z mestom. Ker gre za operno hišo, želja arhitekta ne more biti samo to, da se zlije z mestom, ampak mora biti tudi nekaj posebnega«.

Obupni trgovski center?

Večina domačinov je zgroženih nad novo pridobitvijo. Primerjajo jo z »betonsko škatlo«, ki jih bolj kot na karkoli drugega spominja na »trgovski center«, ne pa na operno in baletno hišo. »Zgradba je naravnost ogabna. Po mojem mnenju bi jo morali porušiti. Malo mi je mar, kaj je notri. Gergijeva bi morali odpustiti,« je bil kritičen poslanec sanktpeterburške mestne hiše Aleksej Kovaljov.

Gergijev priznava, da nanj še niso zlivali toliko gnoja kot v zadnjem času. Po njegovem mnenju obstaja pet ali šest mest na svetu – Benetke, Sankt Peterburg, Firence, Rim, Jeruzalem –, v katerih prevladuje prepričanje, da zgodovinska mesta ne potrebujejo nove arhitekture in morajo ostati nedotakljiva. »Odprtje novega teatra bo potrdilo našo veličastno tradicijo in odprlo pot prihodnosti, ko bo mogoče ustvariti vrhunske umetnine in inovativne predstave, o katerih pred tem nismo niti sanjali. Prepričan sem, da bo čez 25 let Marijino gledališče II samo po sebi postalo znamenitost Sankt Peterburga in bo slovelo po odlični akustiki, bleščečih proizvodnih zmogljivostih in neprekosljivo ravnijo udobja,« je Gergijev branil projekt, ki je vrhunec njegove 25-letne kariere v Marijinem kompleksu. Vanj poleg starega Marijinega gledališča in Marijinega gledališča II sodi tudi Marijina koncertna dvorana, ki je bila zgrajena leta 2006.

V Marijinem gledališču delujejo opera, balet, orkester, kor in akademija za mlade pevce. »Naše najbolj zvesto občinstvo so študenti, ki so pokupili že vse abonmaje. To je čudovita novica, na katero sem čakal zelo dolgo. Do leta 2000 smo se zgolj borili za obstoj, leta 2005 pa sem dobil drzno idejo o izgradnji novega teatra,« se je Gergijev pohvalil med skoraj uro dolgo predstavitvijo, ki so je občasno zmotili zvoki generalke. Iz njegovih sanj je zrasla operna in baletna hiša, za katero je bilo treba odšteti več kot petsto milijonov evrov, kar pomeni, da gre za enega najdražjih umetniških projektov na svetu.

Marijino gledališče ima celo svojo produkcijsko hišo, v kateri bodo po napovedih Gergijeva v naslednjih nekaj letih na novo posneli vse stvaritve skladatelja Dmitrija Šostakoviča, še enega slovitega Sanktpeterburžana. »Ne gre za denar, ampak za ohranjanje zapuščine,« je povedal Gergijev, ki se je z novim projektom poklonil tudi ruskim carjem, mecenom ruske kulture. V njihovo čast so v novem Marijinem gledališču postavili tudi pravcato carsko ložo. Ker so zvečer pričakovali pomembne goste, so ob našem odhodu po gledališču že patruljirali policisti v civilu s svojimi psi.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber