Osebna stran Polona Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Svetovni voditelji so se na sklenitev mirovnega sporazuma o rešitvi krize v Ukrajini odzvali s previdnim optimizmom. Pozdravili so doseženo na papirju in opozorili, da je treba počakati na konkretne rezultate. Prezgodaj je še, da bi pozabili, kako klavrno je propadel prvi mirovni sporazum iz Minska.
Mirovni pogovori za rešitev krize v Ukrajini so do konca viseli na nitki. Iz Kremlja so šele nekaj pred drugo uro popoldne po lokalnem času potrdili udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski diplomati pa so dali vedeti, da sploh ne bi odpotoval v belorusko prestolnico, če ne bi bilo vsaj 70 odstotkov možnosti za sklenitev kompromisa.
Rusija ne bo tolerirala globalnega sistema z enim samim absolutnim voditeljem, ki se je vzpostavil kot rezultat hladne vojne, je dal ruski predsednik Vladimir Putin vedeti na predvečer mirovnih pogajanj v Minsku. »Putin ne bo sprejemal ultimatov,« je pozneje za vsak primer ponovil še njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Mirovna pobuda francoskega predsednika Françoisa Hollanda in nemške kanclerke Angele Merkel za rešitev krize na vzhodu Ukrajine je bila videti nadvse spontana, saj so bili z njo seznanjeni le »posvečeni«. Gre dejansko za pobudo »stare Evrope«, ki je končno zbrala pogum, da Združenim državam Amerike vrne, ker so ji v začetku krize v Ukrajini pokazale sredinec?
Združeni narodi so ostro kritizirali ukrajinsko vojsko in separatiste, ki brez zadržkov napadajo stanovanjske soseske, zaradi česar je samo v zadnjih treh tednih umrlo 224 civilistov. »Avtobusna postajališča, tržnice, šole, bolnišnice, vrtce in stanovanjske soseske so spremenili v bojišča, kar je očitno kršenje mednarodnega humanitarnega prava,« je bil jasen visoki predstavnik Združenih narodov za človekove pravice Zeid Raad.
Ruska politična in gospodarska elita svari Zahod, naj ustavi konje. Če bodo nadaljevali svoje kaznovalne ukrepe, bodo le še zaostrili že tako napeto situacijo. »V hladni vojni smo že. Na žalost ne morem zagotoviti, da ne bo na koncu še njene bolj vroče različice,« je zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov opozoril na čedalje večjo verjetnost, da bo Rusija na pritiske odgovorila tam, kjer najbolj boli. Je mogoča celo ustavitev dobave plina evropskim porabnikom?
Na vzhodu Ukrajine so se razvneli najhujši spopadi po septembrskem premirju, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Obsežno uporniško ofenzivo so potrdili tudi v Kijevu, kjer se bojijo strateške obkolitve ukrajinskih enot v kraju Debalceve, ki leži med uporniškima utrdbama Lugansk in Doneck. Zaradi čedalje večjega števila civilnih žrtev mednarodna skupnost Rusiji grozi z novimi sankcijami.
Voditelj Sirize Aleksis Cipras se ne boji javno kritizirati evropskih sankcij proti Rusiji, ostro je obsodil tudi evropsko politiko do Ukrajine. Njegovo spogledovanje z Rusijo je za zdaj predvsem taktične narave.
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je podpisal svojo politično obsodbo, ko je v nasprotju z obljubami zadnjih let nepričakovano obrnil hrbet tesnejšemu povezovanju z Evropsko unijo. To je spodbudilo množične demonstracije in sprožilo najhujšo konfrontacijo med zahodom in vzhodom po koncu hladne vojne.