Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Rusija ima tretje največje finančne rezerve na svetu, ki znašajo 530 milijard ameriških dolarjev. Kar tretjina jih je vezanih na dolar, zato v Rusiji pozorno spremljajo ameriško dolžniško sago. V prvi polovici letošnjega leta so za kar 30 odstotkov zmanjšali obseg rezerv v dolarskih finančnih instrumentih, odstotek dolarskih naložb pa nameravajo v prihodnosti še oklestiti, je svetovalec ruskega predsednika Arkadij Dvorkovič napovedal že na junijskem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu. Premier Vladimir Putin se je na ameriško dolžniško krizo odzval z oživitvijo pozivov k alternativnim rezervnim valutam, ruski strokovnjaki pa s svarili pred novo svetovno gospodarsko krizo, ki bi jo kaj lahko sprožili hkratni krizi v ZDA in v evrskem območju.
Moskva – ZDA so prejšnji teden uvedle sankcije proti 60 ruskim uradnikom, ki jim pripisujejo odgovornost za smrt Sergeja Magnickega, odvetnika nekoč največjega ruskega vzajemnega sklada Hermitage Capital Management, ki je pred letom in pol v sumljivih okoliščinah umrl v moskovskem priporu. Prijeli so ga na podlagi obtožnice o utaji davkov, vložene kmalu po tem, ko je razkril korupcijsko afero, v katero so bili vpleteni visoki uslužbenci notranjega ministrstva, ki so domnevno oškodovali državo za 160 milijonov evrov. Njegovi zagovorniki vztrajajo, da je bil prav to razlog za aretacijo in da je Magnicki v priporu umrl zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe in izživljanja zaporniškega osebja.
Moskva – Nemški tabloid Bild je prejšnji teden razkril, da so v Univerzitetnem kliničnem centru Hamburg-Eppendort operirali dolgoletnega predsednika Kazahstana Nursultana Nazarbajeva, ki je menda zbolel za rakom prostate, kar je močno razburilo tuje investitorje. V želji zmanjšati odvisnosti od energetskih dobav z nemirnega Bližnjega vzhoda, so ameriška in evropska energetska podjetja v minulih letih s to 16-milijonsko ter z nafto in plinom zelo bogato državo Srednje Azije sklenila številne energetske pogodbe, katerih garant je prav Nazarbajev, ki naj bi po navedbah iz Wikileaksa obvladoval kar 90 odstotkov kazahstanskega gospodarstva. Na lanskih predsedniških volitvah si je zagotovil še en petletni mandat, na oblasti pa namerava po lastnih navedbah ostati vse do leta 2020. »Če mi bo zdravje to omogočalo,« je edino potencialno oviro poudaril zdaj 71-letni kazahstanski »elbasi«, kar pomeni vodja naroda.
Moskva – Zastave pred norveškim veleposlaništvom v Moskvi so spuščene na pol droga, prebivalci ruske prestolnice pa pred poslopjem prižigajo sveče in prinašajo cvetje v spomin na 76 žrtev bombnega napada v središču Osla ter strelskega pohoda v poletnem taboru podmladka vladajoče Laburistične stranke. Odgovornost za dvojni napad je prevzel 32-letni norveški ultarnacionalist Anders Behring Breivik, ki je napade za promocijo »kulturnega konservativizma« po lastnih navedbah načrtoval več let in izvedel sam. Še bolj natančno je svoje motive razkril v 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je na dan napada objavil na spletu. V njem je obsodil multikulturalizem ter »kulturni in gospodarski marksizem«, ki je po njegovem prepričanju na kolena enkrat že spravil Rusijo.
Moskva – Kakih 300 potapljačev na prizorišču nedeljske tragedije na reki Volgi nadaljuje iskanje žrtev najhujše ladijske nesreče po požaru na križarki Admiral Nahimov v Črnem morju, v kateri je umrlo 400 ljudi. »Doslej so iz vode potegnili 100 trupel, 29 ljudi pa še pogrešajo,« je direktorica Zveze ruskih turističnih agencij Maja Lomidze začela tiskovno konferenco z naslovom Kako preprečiti podobne tragedije?, ki je včeraj dopoldne potekala v ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. »Treba je dvigniti ceno človeškega življenja in kulturo varnostnih standardov,« je osnovna nauka nesrečne zgodbe povzel Jevgenij Pisarevski, namestnik direktorja zvezne turistične agencije Rosturizm.
Moskva – V Kazanu, glavnem mestu ruske republike Tatarstan, je 25. junija potekalo že peto srečanje med armenskim in azerbajdžanskim predsednikom Seržom Sarkasjanom in Ilhamom Alijevom pod pokroviteljstvom ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, na katerem so iskali rešitev spora glede Gorskega Karabaha, separatistične enklave v Azerbajdžanu, v kateri živijo pretežno Armenci. Srečanje kljub optimističnim napovedim ni prineslo napredka glede rešitve najdaljšega zamrznjenega konflikta na postsovjetskem prostoru. Večinsko armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha se je po razpadu Sovjetske zveze odcepilo od Azerbajdžana, kar je sprožilo vojno, v kateri je na obeh straneh izgubilo življenje 35.000 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo pregnanih z domov. Rusija skupaj s Francijo in ZDA v okviru t. i. skupine Minsk vseskozi posreduje v prizadevanjih za razrešitev spora, za Medvedjeva pa je to ena od glavnih zunanjepolitičnih prioritet.
Moskva – V evropskem parlamentu v Strasbourgu so sprejeli doslej najostrejšo resolucijo o stanju demokracije v Rusiji, v kateri so izrazili »zaskrbljenost zaradi težav, s katerimi se politične stranke spopadajo pri postopku volilne registracije. Gre za omejevanje politične konkurence v Rusiji, zmanjševanje volilne izbire in dokaz o pomanjkanju pluralizma v Rusiji.« Povod za omenjeno besedilo je nedavna odločitev ruskega ministrstva za pravosodje, ki je zavrnilo registracijo opozicijske Stranke narodne svobode – Za Rusijo brez brezpravja in korupcije, ki je bolj znana pod kratico Parnas, zaradi česar ta ne bo mogla sodelovati na decembrskih parlamentarnih in predsedniških volitvah prihodnje leto. Ruska stran je kritiko v jeznem odzivu označila za neprimerno in neutemeljeno.
Moskva – Zasedanje sveta Nato-Rusija, ki je potekalo v ruskem črnomorskem letovišču v Sočiju, ni prineslo dogovora o postavitvi skupnega evropskega protiraketnega ščita, kljub temu pa ruska stran ni postavila ultimata, s čimer so visoki ruski predstavniki grozili pred zasedanjem. Postavitev skupnega ščita, v katerem bi Rusija skrbela za prestrezanje raket, ki bi letele čez njeno ozemlje proti članicam Nata, te pa bi prestrezale rakete v smeri Rusije, je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev prvič predlagal na zasedanju Nata v Lizboni novembra lani. V zavezništvu vztrajajo pri postavitvi dveh ločenih protiraketnih ščitih in medsebojni izmenjavi informacij ter nasprotujejo sprejetju pravno zavezujočih zagotovil o skupnem razvoju jedrskega dežnika.
Moskva – V Belorusiji so v nedeljo zaznamovali praznik neodvisnosti, ki ga prvič v vseh 20 letih samostojnosti ni prevevalo praznično vzdušje. Prebivalci, ki si zaradi najhujše gospodarske in finančne krize po razpadu Sovjetske zveze komajda še lahko privoščijo osnovne življenjske potrebščine, so svoje nezadovoljstvo izrazili s protesti, med katerimi so kot vedno doslej preprosto ploskali. Pripadniki posebnih policijskih enot v civilnih oblačilih so v policijske kombije odvlekli vsakega, ki si je drznil zaploskati. Zaradi tega je na koncu govora na razkošni vojaški paradi brez aplavza ostal tudi Lukašenko, ki se poleg tega prvič v svoji 17-letni vladavini ni udeležil prazničnega koncerta, na katerem so ljudje ploskali do onemoglosti.
Moskva – V beloruskih mestih so tudi minulo sredo potekale demonstracije proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka, na katerih se je zbralo 2500 ljudi. Po poročanju beloruske tiskovne agencije Belapan so pripadniki policije v civilnih oblačilih priprli kar 263 ljudi, med njimi tudi 13 novinarjev, nad mnoge pa so se po podatkih človekoljubne organizacije Vesna znesli z gumijevkami. Na spletnem družabnem omrežju Facebook pozivajo k naslednjim demonstracijam za spremembo režima že v nedeljo 3. julija, ko v Belorusiji praznujejo dan republike, po spletnih družabnih omrežjih pa je že začelo krožiti tudi vabilo k udeležbi na Pohodu milijonov, ki naj bi potekal od 25. marca 2012 do 26. aprila 2012. Na krilih »ljudske vstaje« je strnila vrste tudi beloruska politična opozicija, ki je od Evropske unije in ZDA dobila zagotovila o nadaljnji podpori.