Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Katinski gozd v bližini Smolenska na zahodu Rusije je kraj dvojne poljske tragedije in je zato prizorišče nenehne poljsko-ruske napetosti, na drugi strani pa tudi zgodovinske sprave. Do nje je prišlo po lanski tragični nesreči poljskega predsedniškega letala, ki je bilo namenjeno na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih častnikov s strani sovjetske NKVD, v katerem so umrli predsednik Lech Kaczynski in 95 drugih predstavnikov poljske elite. Med sosedama so nova nesoglasja vzklila med preiskavo nesreče, zadnje pa je povezano s spomenikom žrtvam letalske nesreče, o čemer sta ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in poljski predsednik Bronislaw Komorowski včeraj vendarle dosegla kompromis.
Moskva – Ameriški obrambni minister Robert Gates se je zadnji dan obiska v Rusiji srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom, ki je na srečanju pozval k takojšnjemu premirju v Libiji, saj je to »najkrajša pot k zagotavljanju varnosti civilistov.« Po napovedih francoskega zunanjega ministrstva bi o premirju lahko razpravljali že na četrtkovem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov, Gates pa se je na rusko skrb glede civilnih žrtev odzval z retoričnim vprašanjem, zakaj Rusi verjamejo Gadafijevim lažem. »Povsem jasno je, da je za večino, če že ne vse civilne žrtve, kriv Gadafi. Večina tarč je na izoliranih in nenaseljenih območjih,« je poudaril.
Moskva – Med glasovanjem o uvedbi prepovedi poletov v varnostnem svetu Združenih narodov se je Rusija vzdržala skupaj z Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo in Indijo, zdaj pa visoki ruski politiki vse ostreje kritizirajo zračne napade na sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju. »Rusija je izbrala zelo koristno stališče, saj ni podprla niti Zahoda niti Gadafija. Gre za t. i. kitajsko stališče, ki ne vsebuje nobene podpore in sporoča, da to ni stvar Rusije,« je komentiral Fjodor Lukjanov, urednik revije Rusija v globalnih zadevah. Vojaško posredovanje v Libiji je spodbudilo doslej najostrejši spor v vladajočem tandemu in je glavna tema dvodnevnega obiska ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, ki je zaradi razvoja dogodkov v Rusijo pripotoval z enodnevno zamudo.
Moskva – Rusija še naprej pozorno spremlja dramatični razvoj dogodkov v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Premier Vladimir Putin je še v ponedeljek zavračal mednarodno histerijo na račun jedrske energije in zatrjeval, da bo ruska jedrska agencija Rosatom izpolnila načrte o gradnji dodatnih 12 jedrskih elektrarn, že torek pa je od Rosatoma, ministrstva za energijo ter ministrstva za naravne vire in okolje zahteval, naj v mesecu dni pripravijo analizo o varnosti omenjenih načrtov. Gre za prvi primer v zgodovini, da je visoki ruski predstavnik postavil pod vprašaj prihodnost jedrske energije v Rusiji, kjer obratuje devet jedrskih elektrarn, ki pridobijo 16 odstotkov vse v državi pridobljene električne energije.
Moskva – Rusko vodstvo se je nemudoma odzvalo na tragedijo, ki je Japonsko prizadela v obliki potresa, cunamija in težav v jedrskih elektrarnah, pa čeprav so se s sosedo v zadnjem času zapletli v najhujši diplomatski spor v zadnjem desetletju. Zanetili so ga Kurilski otoki oziroma Severna ozemlja, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, zaradi katerega uradna Moskva in Tokio še zdaj nista podpisala mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta od druge svetovne vojne formalno še vedno v vojni. Srdit besedni dvoboj se je razvnel po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilih novembra lani, kamor je stopil kot prvi ruski predsednik v zadnjih 65 letih.
Moskva – Ameriški podpredsednik Joe Biden je končal tridnevni uradni obisk v Rusiji, kjer je pripravljal teren za bližnji obisk ameriškega predsednika Baracka Obame. V Moskvi se je srečal tako z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom kot s premierom Vladimirjem Putinom, obiskal je visokotehnološki center Skolkovo in se srečal s predstavniki človekoljubnih organizacij in civilne družbe, kar je pravzaprav že tradicija visokih ameriških obiskov. Človekove pravice so se v dialogu med Washingtonom in Moskvo sicer umaknile v ozadje, poudarek se je preselil na krepitev gospodarskih vezi.
Moskva – Na uradni obisk v Rusijo je pripotoval ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se bo danes srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, jutri ga bo sprejel ruski premier Vladimir Putin, gospodarske vezi med državama pa bo krepil med obiskom visokotehnološkega centra Skolkovo nedaleč od Moskve. Glavni namen visokega ameriškega obiska je dopolniti dosežke ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih, ki se je na pobudo ameriškega predsednika Baracka Obame začel pred dvema letoma. Doslej najpomembnejši rezultat je novi sporazum o krčenju zalog strateškega jedrskega orožja Start, ki sta ga Medvedjev in Obama podpisala aprila lani, veljati pa je začel po januarski ratifikaciji v ameriškem kongresu in obeh domovih ruskega parlamenta. Zdaj v Rusiji grozijo, da bodo iz sporazuma izstopili, če v skupnem protiraketnem ščitu ne bodo igrali enakovredne vloge kot Združene države Amerike.
Moskva – Estonija, z nekaj več kot 45.000 kvadratnimi kilometri najmanjša, z 1,3 milijona prebivalcev pa najredkeje poseljena država baltske trojke, je 1. januarja letos po zaslugi obsežnih reform in finančne discipline kot prva vstopila v evrsko območje. Z zatiskanjem pasu je postala celo država z najmanjšim javnim dolgom v Evropski uniji, med najnižjimi pa je tudi njen proračunski primanjkljaj, za kar so estonski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah nagradili desnosredinsko vlado premiera Andrusa Ansipa z zaupnico. Premierova Stranka reform je dobila 33 sedežev, njena koalicijska partnerica Unija Pro Patria in Res Publica pa se je uvrstila na tretje mesto in bo zasedla 23 sedežev. Skupaj bosta torej imeli 56 poslancev v 101-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila glavna opozicijska Sredinska stranka, četrto mesto pa je pripadlo levosredinskim Socialnim demokratom.
Moskva – V Rusiji zagnano razpravljajo o vstajah v arabskem svetu, predvsem v Libiji, s katero je Rusija v zadnjih mesecih sklenila cvetoče energetske in orožarske posle. Strokovnjaki se povečini strinjajo, da kaže vrenje delno pripisati notranjemu nezadovoljstvu zaradi revščine, brezposelnosti ter zastarele in skorumpirane elite, hkrati pa dodajajo, da gotovo ni šlo brez zunanje spodbude. Celo v strokovnih krogih postaja vse bolj priljubljena teorija o ameriški zaroti, ki se utegne z Bližnjega vzhoda kmalu preseliti na postsovjetsko prostranstvo in celo v samo Rusijo. Ruski strokovnjaki svarijo ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in poudarjajo, da je treba najti rešitev v okviru varnostnega sveta Združenih narodov, zavzemajo pa se tudi za aktivnejšo vlogo Arabske lige kot alternative zahodnemu vmešavanju.
Moskva – Ruska varnostna služba FSB je v sredini februarja za območje protiteroristične operacije razglasila tudi pretežno muslimansko rusko republiko Kabardino-Balkarijo, ki so jo zaradi naravnih lepot nekoč imenovali kar severnokavkaška Speča lepotica. Skupaj s Karačajo-Čerkezijo in Adigejo so jo v strokovnih krogih označevali za območje »spečega konflikta«, saj so od tam le redko prihajala poročila o terorističnih napadih. Zdaj je Kabardino-Balkarija po številu terorističnih napadov že prehitela Čečenijo in je postala tretja najbolj nevarna republika nemirnega Severnega Kavkaza, pred katero sta le še Dagestan in Ingušetija. V republiki z 900.000 prebivalci se je število terorističnih napadov lani povečalo kar za petkrat, je s statistiko postregel notranji minister Rašid Nurgalijev.