Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Ruske oblasti se niso odzvale na precej črnogledo oceno vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Johna Craddocka, po kateri bodo odnosi med Rusijo in Združenimi državami Amerike v naslednjih letih postali najbolj zapleteni po koncu hladne vojne. Podobno pesimistična je sicer tudi nova ruska varnostna strategija, katere sprejetje so zaradi pozitivnih signalov Baracka Obame začasno odložili. Kommmersant je objavil nekatere podrobnosti dokumenta, ki ga je označil za izrazito protiameriškega.
Moskva – Rusko vodstvo se je najostreje odzvalo na investicijsko konferenco evropske komisije, na kateri sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko prepričala evropske investitorje, da bodo za posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov namenili 2,5 milijardi evrov. V Moskvi so nemudoma zagrozili, da bodo zaprli plinske pipe in znova pretehtali svoje odnose z EU, če pri tem ne bodo upoštevali njenih interesov.
Moskva – Zaradi priprav na množične opozicijske demonstracije, ki naj bi pripeljale do odstopa nepriljubljenega predsednika Mihaila Saakašvilija, je ozračje v Gruziji iz dneva v dan bolj napeto. Po trditvah Nine Burdžanadze, nekdanje Saakašvilijeve zaveznice, zdaj pa predsednice opozicijskega Demokratičnega gibanja za združeno Gruzijo, so varnostne službe včeraj priprle sedem članov njene stranke, kar je že označila za politično motiviran proces. Kot je napovedala policija, bo podobna usoda ob vrnitvi v domovino doletela tudi nekdanjega obrambnega ministra Iraklija Okruašvilija in ostrega kritika oblasti, ki je pred letom dni zaradi obtožb o korupciji in izsiljevanju pobegnil v Francijo, kjer je dobil politično zatočišče.
Moskva – Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral oblikovanje t.i. vzhodnega partnerstva Evropske unije, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Ukrajina in Belorusija in so ga v petek v Bruslju potrdili zunanji ministri Evropske unije. V skladu z njim bodo šestim državam nekdanje Sovjetske zveze do leta 2013 razdelili 350 milijard evrov pomoči. Sodelovanje Belorusije v vzhodnem partnerstvu je EU odkrito povezovala z belorusko odpovedjo priznanja gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Sprejetje Belorusije v ta mednarodni forum in odprava potovalnega embarga za beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka dokazujeta, da si želi Evropska unija na postsovjetskem prostranstvu postati igralec, kakršen je bila do zdaj Rusija.
Moskva – Pred aprilskim srečanjem ruskega in ameriškega predsednika Dmitrija Medvedjeva in Baracka Obame so Združene države Amerike poslale v Moskvo ugledno delegacijo, ki jo je vodil nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, v njej pa so sodelovali tudi drugi veterani ameriške politike: prav tako nekdanji državni sekretar George P. Schultz, nekdanji obrambni sekretar William Perry in upokojeni demokratski senator Sam Nunn. Ločeno je rusko prestolnico obiskal James A. Baker, ki je bil na čelu ameriške zunanje politike, ko je padel berlinski zid.
Moskva – Prebivalci največje države na Južnem Kavkazu, 8,7-milijonskega Azerbajdžana, so na referendumu podprli neomejeni predsedniški mandat. Azerbajdžan je tako stopil ob bok Kazahstanu, kjer je omejitev predsedniškega mandata pred dvema letoma odpravil parlament, in Venezueli, kjer so volivci pred kratkim o tem prav tako odločali na referendumu. Ustavne spremembe omogočajo azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu neomejeno podaljševanje njegove vladavine. Dinastija Alijev je v tej nekdanji sovjetski republiki sicer trdno v sedlu že skoraj štiri desetletja.
Moskva – »Poskusi Nata, da okrepi svojo vojaško navzočnost v bližini naših meja, se nadaljujejo,« je v torek na rednem letnem srečanju s predstavniki ruske vojske izjavil predsednik Dmitrij Medvedjev. Po njegovih besedah bo Rusija v odgovor kljub ekonomski krizi pospešila modernizacijo vojske in okrepila jedrski arzenal. Retoriko hladne vojne je na srečanju še stopnjeval obrambni minister Anatolij Serdjukov, ki je ZDA obtožil, da je njihov cilj dokopati se do mineralnih, energetskih in drugih naravnih bogastev držav nekdanje Sovjetske zveze. Združene države Amerike so se na bojevito retoriko odzvale s spravljivimi toni.
Magas, Nazran – Predstavniki inguške opozicije, človekoljubnih organizacij in neodvisnih medijev od novega inguškega predsednika Junusbeka Jevkurova veliko pričakujejo, a hkrati svarijo pred prevelikim optimizmom. Zato, ker v tej severnokavkaški republiki ob meji s Čečenijo predsednik nima nadzora nad vsemi varnostnimi strukturami, ker v vladajočih strukturah ostajajo ljudje, ki so sodelovali v tako imenovanih odredih smrti, predvsem pa zato, ker se politika Moskve na Severnem Kavkazu ni spremenila niti za las. Prepričani so, da se bodo razmere ustalile šele, ko se bodo varnostne službe odpovedale nasilnim metodam in se bodo proti islamskim skrajnežem bojevale izključno z zakonitimi metodami.
Magas – Petinštiridesetletni Junusbek Jevkurov je pred pol leta postal predsednik najmanjše ruske republike Ingušetije. Imenoval ga je predsednik Dmitrij Medvedjev in tako poskušal umiriti napete razmere zaradi nezadovoljstva z dolgoletnim predsednikom in nekdanjim agentom KGB Muratom Zjazikovom. Tega je na predsedniški položaj imenoval nekdanji predsednik Vladimir Putin in je do zadnjega užival njegovo podporo.
Moskva – Po podatkih federalne migracijske službe je Rusija od leta 2000 s svojimi potnimi listi opremila 2,9 milijonov Rusov, ki živijo v nekdanjih sovjetskih republika Gruziji, Ukrajini, Estoniji in Moldaviji. Vodstva teh držav se bojijo, da je to zgolj pretveza za vpletanje v njihove notranje zadeve ali celo vojaško posredovanje, kakršno je bilo v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetije, kamor je Rusija poslala svojo vojsko, da bi bojda zaščitila ruske državljane.