Moskva – Kompromisni predlog glede Kosova, ki so ga predlagale ZDA, Velika Britanija in Francija in predvideva 120-dnevni rok za morebitna nova pogajanja med Beogradom in Prištino in zatem avtomatično neodvisnost, za Moskvo ni sprejemljiv. To je v ponedeljek dal vedeti ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je poudaril, da resolucija brez soglasja obeh v konflikt vpetenih strani nima nikakršnih možnosti. »Rusko stališče temelji na mednarodnem pravu in ne na nekih umetnih predpostavkah,« je rusko nepopustljivost branil Lavrov, ki se je neposredni omembi veta tudi tokrat izognil.
Od naše dopisnice
V dneh pred razpravo v OZN so se tudi v ruskih medijih pojavili komentarji, ki branijo rusko stališče. Na mednarodno pravo se je tako kot Lavrov osredotočil politični komentator Ria Novosti Pjotr Romanov. V komentarju z naslovom Kosovska bolezen ogroža mednarodno pravo, je Rusijo predstavil kot zadnjo branilko mednarodnega pravnega reda, ki po njegovem zdaj ni nič manj ogrožen kot je bil pred napadom na Irak, do katerega je prišlo brez soglasja Združenih narodov.
Boji se, da se bo takšna praksa ponovila tudi glede Kosova in kot dokaz za to navaja izjave predstavnikov Evropske unije. Te po njegovem dajo slutiti, da bo EU neodvisnost Kosova podprla kljub ruskemu vetu. Pri tem se presenetljivo sklicuje na besede Cristine Gallach, tiskovne predstavnice Javierja Solane, v katerih je izrecno omenjeno tudi soglasje varnostnega sveta. »Rusija vztraja na svojem, ampak Kosovo je evropski problem in če bo potrebno, bo EU sprejela odločitev. Seveda v soglasju z varnostnim svetom OZN.«
Komentator Evropski uniji še očita, da Kosova ni uspela očistiti prepovedanih drog in zaščititi nealbanskega življa. Neprizanesljiv je tudi v oceni srbsko - evropskih odnosov, v škodo Bruslja seveda. Evropsko unijo naj bi namreč Srbija zanimala zgolj kot država, ki jo je treba kaznovati za Miloševičeve zločine.
Rusija mednarodno skupnost že ves čas obtožuje tudi dvojnih standardov in opozarja, da bi bila neodvisnost Kosova nevaren precedens, ki bi dal krila saparatistom v Abzahiji, Južni Osetiji in Pridnestrski republiki. V Moskvi hvalisavo razlagajo, da so - čeprav v svojo škodo - vedno zagovarjali ozemeljsko celovitost Gruzije in Moldavije, glede kritik Tbilisija in Kišinjova, po katerih separatiste finančno in tudi sicer podpira prav Rusija, pa modro molčijo.