Bruselj, Moskva – Beloruski poslovnež Jurij Čiž, lastnik družbe, s katero je slovensko podjetje Riko podpisalo pogodbo o stomilijonskem poslu v Minsku, se je očitno, vsaj za zdaj, izognil ukrepom, s kakršnimi hoče Unija okrepiti pritisk na predsednika Aleksandra Lukašenka.
Zunanji ministri Unije so namreč do marčnega zasedanja preložili sklep o kaznovanju prorežimskih podjetnikov.
Že danes naj bi članice EU, predvidoma brez razprave, potrdile seznam 19 sodnikov in dveh visokih policijskih funkcionarjev, ki zaradi sistematičnega preganjanja političnih oporečnikov v Belorusiji ne bodo smeli več na ozemlje skupnosti, kjer jim nameravajo tudi zamrzniti premoženje. Za sankcije proti beloruskim gospodarstvenikom, ki sodelujejo z režimom Aleksandra Lukašenka, pa Unija očitno potrebuje več časa za usklajevanje, zato so zunanji ministri Unije odložili sestavljanje seznama podjetnikov do prihodnjega zasedanja sveta za zunanje zadeve (23. marca).
Članice skupnosti so sicer že januarja letos »razširile merila za izrekanje sankcij proti odgovornim za kršenje človekovih pravic, a tudi tistim, ki podpirajo Lukašenkov režim ali pa uživajo ugodnosti«, je včeraj spomnila visoka predstavnica Catherine Ashton. Za preložitev ukrepov proti oblasti naklonjenim podjetnikom so se odločili, potem ko je Slovenija zavrnila, da bi na seznam uvrstili tudi poslovneža Jurija Čiža, ki po pisanju nemške agencije DPA »velja za enega finančnikov Aleksandra Lukašenka«. Čižov »poslovni konzorcij je menda dodelil slovenskim gradbenim podjetjem naročila za več kot sto milijonov evrov, zunanji ministri EU pa so se zaradi nasprotovanja Slovenije strinjali, da bodo o možnosti nadaljnjih sankcij proti Belorusiji razpravljali marca«, navaja DPA izjave neimenovanih diplomatov.
Erjavec: Pripravljeni sprejeti seznam
Kot je zapisano v sporočilu našega ministrstva za zunanje zadeve, je »minister Karl Erjavec pri tem poudaril, da Slovenija vseskozi podpira prizadevanja EU po zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v Belorusiji in krepitvi demokracije ter podpira krepitev sankcij proti osebam, ki v Belorusiji kršijo človekove pravice ali prispevajo k njihovemu kršenju, dodal pa je, da mora biti EU v svojem pristopu sistematična in se odločati na podlagi poglobljenih razprav in izmenjave podatkov«. Kot poroča STA, pa je minister na vprašanje, ali bo Slovenija marca pripravljena sprejeti seznam poslovnežev in podjetij, ki jih bo EU kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanj, če na njem ne bo samo Jurij Čiž, ampak tudi drugi gospodarstveniki, odgovoril pritrdilno.
Riko dobil stomilijonski posel
Slovenska skupina Riko je prejšnji teden v svet poslala informacijo o sto milijonov evrov vrednem poslu, ki so ga sklenili v Belorusiji. V zgodovinskem središču beloruskega glavnega mesta Minska bodo gradili prestižni hotel Kempinski, stanovanjsko sosesko, poslovno središče in parkirišče. »Gre za poslovni hotel doslej najvišjega razreda,« so poudarili in dodali, »da bo Riko projektu dodal močno slovensko komponento, tako pri gradnji kot pri dobavi materialov.« Vrednost hotela, ki naj bi ga dokončali leta 2013, ocenjujejo na 57 milijonov evrov, celotnega kompleksa, ki bo končan leto pozneje, pa več kot sto milijonov evrov. Belorusko podjetje Elite Estate JLCC bo za financiranje posla iz lastnih sredstev namenilo 50 milijonov evrov, drugo polovico bo zagotovil konzorcij mednarodnih bank, kredit pa bo zavarovala slovenska SID banka.
Pri Riku so poudarili še, da so na beloruskem trgu navzoči že desetletja in da so »zaupanje vlagateljev pridobili s konkurenčno ponudbo, prilagodljivo poslovno strukturo in številnimi referencami, med katerimi je gradnja hotela Peter I. v središču Moskve ter transformatorskih postaj v Minsku, za katere so z beloruskim državnim podjetjem Minskenergo podpisali dve pogodbi o gradnji v skupni vrednosti 54 milijonov evrov.
Na črnem seznamu samo sodniki
Zaradi nasprotovanja Slovenije so včeraj tako potrdili kompromisni predlog, na katerem je 21 predstavnikov beloruskega notranjega ministrstva in pravosodja, ki so sodelovali pri aretacijah in obsodbi nasprotnikov beloruskega režima, devet beloruskih oligarhov pa so iz njega izključili. »Dostopni podatki kažejo, da je Jurij Čiž že podpisal sto milijonov evrov vredno pogodbo s slovenskim podjetjem Riko, ki bi se lahko razveljavila v primeru vključitve oligarha na črni seznam,« pri Itar-tassu pišejo v članku z naslovom Nove sankcije proti Belorusiji ne vključujejo beloruskih oligarhov in investitorjev v Evropi.
Jurij Čiž ima v lasti nogometni klub Dinamo Minsk in podjetje Triple, ki se ukvarja z gradbeništvom, restavracijami, trgovskimi centri, turizmom, logistiko in naftnimi derivati. »Čiž je eden najbolj vplivnih beloruskih oligarhov, ki je zelo blizu Lukašenku in orožarskemu baronu Vladimirju Peftijevu. Ima številne poslovne povezave v evropskih državah ter v Rusiji in je glavni pri naftnih poslih. Če bo pristal na črnem seznamu, bo njegov posel zelo trpel, zato veliko energije vlaga v lobiranje. Mislim, da se škandal ne bo polegel tako kmalu, saj je večina evropskih politikov odločena, da nadaljuje politiko zaostrovanja sankcij. Obvestili so me, da bodo zato v prihodnjih dneh močno pritisnili na Slovenijo,« je za Delo komentiral Pavel Usov iz Beloruskega centra za evropske študije s sedežem v Varšavi.
Sankcije proti kršiteljem človekovih pravic
Za posel v Minsku, ki ga je dobil Riko, so menda zainteresirani tudi Francozi, zato nekateri mediji namigujejo, da se je Čiževo ime na črnem seznamu EU pojavilo šele po tem, ko so posel izgubili Francozi. Koga naj se kaznuje, predlagajo članice Unije, odločitev za vsakega posameznika pa mora biti soglasna. Trenutno je na seznamu že 231 imen, med njimi tudi Lukašenko in Peftijev, zamrznili pa so tudi premoženje treh z njima povezanih podjetij in sprejeli prepoved na izvoz orožja in drugih materialov, ki bi se jih lahko uporabljalo v represivne namene.
Sankcije so začeli decembra lani, povod pa je bila aretacija glavnega beloruskega borca za človekove pravice in voditelja prepovedane človekoljubne organizacije Vjasna (Pomlad) Aleśa Bjaljackega, ki je bil leta 2006 nominiran za Nobelovo nagrado. Z novimi ukrepi hočejo beloruski režim prisiliti k izpustitvi političnih zapornikov. Drugi cilj je preklic smrtne kazni za Vladislava Kavaljova in Dmitrija Kanavalova, saj opozarjajo, da sta bila za teroristični napad v Minsku obsojena na podlagi zelo trhlih dokazov.
Več na 6. strani, komentar na 5. strani.