Moskva – Konec tedna se je v najbolj oddaljenih ruskih regijah in v tujini začelo predčasno glasovanje za predsedniške volitve, ki bodo 4. marca. Predvolilna kampanja je v polnem teku, njena osrednja tema pa je ruski premier in predsedniški favorit Vladimir Putin.
Putin ne sodeluje v televizijskih soočenjih, »ker je za kaj takega preveč zaposlen«, a se okoli njega na državnih televizijskih postajah ne glede na to vrti dve tretjini volilnega programa. Njegov tekmec, predsedniški kandidat ultranacionalistične liberalnodemokratske stranke Vladimir Žirinovski, je predvolilno kampanjo označil za komedijo, opozicijska Liga volivcev pa opozarja, da se televizijska poročila v ničemer ne razlikujejo od predvolilnih oglasov.
Kamere pridno spremljajo Putinove obiske v provincialnih mestih, kjer si ogleduje tovarne in delavcem obljublja višje plače. S predvolilnimi obljubami se oglaša tudi z naslovnic večine časopisov, v njih pa napoveduje vojno ilegalnim migracijam, programe za spodbujanje rodnosti in visokotehnološki center na ruskem Daljnem vzhodu, ki bo primerljiv s tistimi na Kitajskem.
Putinova glavna zaveza je preprečiti ponovitev kaotičnih 90. let minulega stoletja, kar je v soboto na ulice ruskih mest privabilo več deset tisoč njegovih privržencev. Moskovski vozniki so svoje avtomobile okrasili z njegovimi podobami in gesli »za Putina«, v rojstnem Sankt Peterburgu so izraze lojalnosti vdolbli v sneg, v Vladivostoku pa so jih izdelali kar iz ribjih konzerv. »VVP (Vladimir Vladimirovič Putin) je rešil državo, VVP nas brani, VVP je povzdignil Rusijo …« pravi spletna uspešnica, ki si jo je na YouTubu v zadnjih desetih dneh ogledalo že milijon ljudi.
Na internetu so še bolj dejavni Putinovi nasprotniki, ki so pred dnevi objavili spletni video, v katerem ga »zaradi kraje državne lastnine velikih razsežnosti« obsodijo na dolgoletno zaporno kazen. Včeraj so se znova podali tudi na ulice, kjer so pripravili proteste, zrcalne sobotnemu shodu za Putinovo podporo. V Moskvi so vozniki na avtomobile pripeli bele balone in trakove, kar je simbol opozicije, v sibirskem Barnaulu po so za izdelavo protivladnih gesel uporabili kar otroške igrače.
Pritisk na neodvisne medije
O valu protivladnih protestov zadnje čase poročajo tudi državne televizijske postaje, ki v svojih poročilih nikoli ne pozabijo omeniti, da gre za tuje plačance. Neodvisna televizijska postaja Dež je edina, ki daje glas tudi opoziciji in se je zdaj znašla na udaru. Generalno državno tožilstvo zahteva od uredništva pojasnila o tem, kdo je financiral neposredni prenos opozicijskega shoda decembra lani. Incident ni osamljen in na televizijski postaji MTV so po eni sami oddaji, v kateri so sodelovali številni doslej prezrti opozicijski voditelji, z zaslonov umaknili pogovorno oddajo GosDep, ki jo je moderirala razvpita Ksenija Sobčak, hčerka v sumljivih okoliščinah umrlega nekdanjega Putinovega mentorja in sanktpeterburškega župana Anatolija Sobčaka.
Pod največjim pritiskom je najstarejši liberalni radio Eho Moskvi, ki je v večinski lasti državne skupine Gazprom-Media. Na zahtevo lastnika so zamenjali upravni odpor, nato pa zaradi domnevnega kršenja delovne zakonodaje na zagovor poklicali še urednika Alekseja Venediktova. Vabilo so po njegovih besedah že preklicali in ga ne povezuje s Putinom, ki ga je pred kratkim javno okrcal, »da na njegovi radijski postaji po njem noč in dan zlivajo blato.« Lilija Ševcova iz moskovske ustanove Carnegie je prepričana, »da je negotov obstoj Eha Moskvi, zato mora odgovorni urednik nastopati kar se da diplomatsko«.
Da gre za pritiske z vrha, je zanikal tudi Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. »Nobena skrivnost ni, da je Putin na omenjeni radijski postaji noč in dan na tapeti, narobe pa bi bilo s tem povezovati notranje procese na samem radiu in si izmišljati zgodbice o lovu na čarovnice,« je povedal za Interfax. »V zadnjih nekaj tednih je Eho Moskvi izgubil status neodvisnega medija in je postal revolucionarno orodje. Kar počnejo, ni nič drugega kot propaganda,« je bil oster prokremeljski politolog Sergej Markov. »Da gredo nekateri liberalni mediji med poročanjem o opozicijskih protestih s svojim navdušenjem malo čez rob, je razumljivo, saj v državi prevladujejo provladni mediji. Če gre resnično za lov na čarovnice, bi ga bilo dobro nemudoma ustaviti,« je v komentarju z naslovom V obrambo medijske svobode zapisal Tim Wall, odgovorni urednik časopisa Moscow News, ki izhaja v angleškem jeziku.