Moskva – Najvišji predstavniki ruske Komunistične partije so v četrtek počastili 56. obletnico smrti sovjetskega diktatorja gruzinskega rodu Josipa Visarionoviča Stalina, ki v Rusiji še zdaj buri duhove. Za zadnjo polemiko je poskrbel popularni britanski zgodovinar Orlando Figes, ki je ruske oblasti obtožil, da so preprečile izdajo njegove zadnje knjige Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji. Figes je tudi avtor uspešnice o kulturni zgodovini Rusije z naslovom Natašin ples, ki je lani izšla tudi v slovenskem prevodu.
Od naše dopisnice
Stalin je po najbolj zadržanih ocenah pomoril 10 milijonov sodržavljanov, državo pa je pahnil v desetletja režimskega terorja in temu se je v svojem zadnjem delu posvetil tudi Figes. Eden najboljših poznavalcev ruske preteklosti je v njem med drugim zapisal: »Veliki teror je popolnoma utišal sovjetski narod, ki je postal narod šepetalcev. Pri tem imam v mislih tako tiste, ki so se iz strahu šepetaje pogovarjali z bližnjimi, kakor informatorje, ki so policiji šepetali podrobnosti o svojih prijateljih, sorodnikih in sosedih.«
»Jaz in tudi moji prijatelji v Rusiji sumimo, da moje knjige ne bodo izdali zaradi političnih razlogov. Zgodovina, ki jo predstavljam v svoji knjigi, je za trenutni režim neprijetna. Kremelj je začel kampanjo za rehabilitacijo Stalina. Radi bi, da bi bili Rusi ponosni na sovjetsko zgodovino, in nočejo, da bi čutili hromeče breme krivde zaradi Stalinove represije,« je avtor zapisal na svoji spletni strani.
Založba Atticus, ki profesorja zgodovine na ugledni Londonski univerzi zastopa v Rusiji, je njegove obtožbe nemudoma zavrnila. »To je zelo zahtevna knjiga, za katero je treba veliko brskati po arhivih, saj bi radi našli originalne ruske intervjuje, ki jih je v delu uporabil avtor. Za to je potrebno ogromno denarja, ki ga zaradi finančne krize nimamo. Knjiga ostane v naših načrtih,« je sporočila tiskovna predstavnica založbe Natalija Lemegova.
Figes je v knjigi uporabil material ruske humanitarne organizacije Memorial, ki se je poglobila tudi v žrtve rdečega terorja in med drugim izdelala bazo podatkov z več stotisoč imeni. V začetku decembra je k njim vdrla policija in jim na podlagi obtožb o ekstremističnem delovanju zasegla 12 računalniških trdih diskov ter jim tako vzela sadove dvajsetletnega dela. Kljub slabim lastnim izkušnjam je Figesove obtožbe zavrnil tudi predsednik upravnega odbora organizacije Arsenij Roginski: »Nikakor se ne strinjam s politično-zgodovinskimi tendencami trenutne oblasti, ki goji kult Stalina. Glede preteklosti imamo resne probleme, vendar odpoved Figesove knjige ne sodi v ta kontekst.«
Stalin je ostal ena najbolj priljubljenih figur ruske zgodovine in je tretje mesto dosegel tudi na natečaju Ime Rusije, ki ga je po zgledu britanske lestvice 100 največjih Britancev konec lanskega leta pripravila državna televizijska postaja Rossija. Zanj je po spletu in s SMS-ji glasovalo kar 50 milijonov državljanov.
Pred kratkim je ruski minister za izredne razmere Sergej Šoigu predlagal, da bi zanikanje sovjetske zmage proti nacistični Nemčiji v II. svetovni vojni obravnavali kot kaznivo dejanje. »Za to se bom bojeval do konca. Zelo sem zaskrbljen zaradi sprevračanja zgodovine na območju nekdanje Sovjetske zveze,« je kritiziral poveličevanje ukrajinske uporniške vojske, ki se je na zahodu Ukrajine bojevala proti sovjetskim partizanskim enotam.