Moskva – Umor ukrajinskega preiskovalnega novinarja gruzinskega rodu Georgija Gongadzeja je najbolj razvpit škandal v ukrajinski postsovjetski zgodovini in se po več kot desetih letih vrača na prve časopisne strani. Glavni razlog je kazenski pregon dolgoletnega ukrajinskega predsednika Leonida Kučme, ki ga je konec marca sprožilo državno tožilstvo, in včerajšnji začetek sodnega procesa proti Alekseju Pukaču, nekdanjemu vodji obveščevalne službe notranjega ministrstva, ki je po trditvah tožilstva že pred dvema letoma priznal, da je umoril Gongazdeja.
Od naše dopisnice
Gongadze je ustanovil spletno izdajo še zdaj zelo priljubljenega in kritičnega ukrajinskega časopisa Ukrajinska Pravda, v katerem je razkrival koruptivnost politične elite. Septembra 2000 je izginil, njegovo iznakaženo truplo pa so našli šele dva mesece pozneje. Forenzična preiskava je pokazala, da so ga še živega okopali v kadi z dioksionom in obglavili, nato pa truplo polili z bencinom in zažgali.
Včeraj so na sodišču prvič zaslišali Pukača, doslej najvišjega predstavnika oblasti, ki se je zaradi umora znašel na zatožni klopi. Novinarji, ki so to dosegli s svojimi pritiski, v sodno dvorano niso imeli vstopa, po besedah odvetnice Valentine Telečenko, ki zastopa Gongadzejevo vdovo, pa se bo proces tudi nadaljeval za zaprtimi vrati.
Zaradi sodelovanja pri umoru so bili na zaporne kazni od 12 do 13 let že obsojeni trije nekdanji uslužbenci obveščevalnega oddelka notranjega ministrstva Valerij Kostenko, Mikola Protasov in Aleksander Popovič. Na zaslišanje je bil že leta 2005 povabljen tudi njihov nekdanji vodja, notranji minister Juri Kravčenko, ki so ga v času zaslišanja našli mrtvega. Uradna različica poročil o njegovi smrti pravi, da je storil samomor, opozicijski mediji pa ne izključujejo možnosti, da je bil umorjen.
Že od začetka se širijo špekulacije, da je novinarjevo odstranitev ukazal sam predsednik Kučma, kar je bilo vzrok za konec njegovega desetletnega predsedovanja. Leta 2001 so v Kijevu izbruhnile množične demonstracije, v Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi pa je bilo slišati pozive k izključitvi Ukrajine. Generalno državno tožilstvo je pred dnevi sporočilo, da so končali preiskavo o tem, da je Kučma uslužbencem notranjega ministrstva dal ukaze, »ki so privedli do umora novinarja«.
Med tako imenovanim kasetnim škandalom so v javnost prišli posnetki, ki jih je telesni stražar Kučme skrivaj posnel v letih med 1998 in 2000 in na katerih nekdanji predsednik podrejenim menda ukaže, da morajo »Gongadzeja ugrabiti Čečenci«. Tožilstvo je sklenilo, da so posnetki sprejemljiv dokazni material, vendar mnogi ne glede na to dvomijo, da bo Kučma kadar koli v resnici obsojen; tudi zato, ker proti njemu niso uspeli zbrati neposrednih dokazov.
Polona Frelih