Logo

Šokantne zgodbe o divjanju vojsk ogrožajo krhko premirje

Tbilisi – V Tbilisiju je po včerajšnji sklenitvi premirja in manj kot 24-urnem olajšanju spet zavladal preplah. Ulice so opuščene, oči prebivalcev pa uprte v televizijske sprejemnike. Včeraj pozno popoldne se je namreč kakor strela razširila novica, da se okrog 60 ruskih tankov in oklepnikov iz Gorija pomika proti Tbilisiju. Da hoče ruska vojska obkoliti glavno mesto, je pozneje na ameriški televizijski postaji CNN zatrdil gruzinski predsednik Mihail Saakašvili.


 

Od naše dopisnice

Približno deset kilometrov iz Gorija se je kolona po poročanju očividcev ustavila in na cesti postavila nadzorni točki. Gruzija je Rusijo obtožila blokade glavne ceste, ki Južno Osetijo povezuje s Tbilisijem, v Moskvi trdijo, da so zgolj zavarovali opuščeno gruzinsko skladišče streliva v bližini.

Še bolj kot poročila o vojaških premikih so prebivalce pretresle presunljive zgodbe o divjanju in ropanju osetinskih paravojaških enot in ruskih vojakov, ki jim je bil priča poročevalec AFP, ki potuje z njimi. Njegovo zgodbo so potrdili tudi opazovalci organizacije Human Rights Watch, rusko zunanje ministrstvo pa je te informacije označilo za čisto laž.

Medtem so zunanji ministri Evropske unije na zasedanju v Bruslju podprli napotitev opazovalcev Evropske unije v Južno Osetijo, kjer se bodo pridružili 160 opazovalcem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ruske agresije – kakor so zahtevale štiri članice iz nekdanjega vzhodnega bloka – niso obsodili, zato so te države to storile v posebni izjavi. »Prepričani smo, da zdaj ni čas, da bi iskali krivca in kogar koli obsojali,« je sporočil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, ki v prihodnjih dneh namerava pripotovati v Tbilisi.

V Gruzijo bo odpotovala tudi ameriška zunanja ministrica Condoleeza Rice in tako izrazila podporo demokratično izvoljenemu gruzinskemu režimu. Ameriški predsednik George Bush je včeraj še enkrat izjavil, da mora Rusija upoštevati ozemeljsko celovitost Gruzije, pozval pa je tudi k izrednemu zasedanju zunanjih ministrov NATA.

»Rusija mora držati besedo in storiti vse za končanje krize,« je poudaril po srečanju sveta za nacionalno varnost. Rusiji je še požugal, naj ZDA in drugim državam dovoli dostavo humanitarne pomoči v gruzinska pristanišča, ki jih zdaj blokira ruska vojska. V znamenje solidarnosti z Gruzijo je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko sporočil, da bodo morale ladje ruske črnomorske flote za vrnitev v pristanišče Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim dobiti dovoljenje ukrajinske oblasti. Več na 7. strani.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

14/8/2008 clanek-1430784.md

Priporočam

Pragmatični interesi, različna stališča

Prekinitev ognja, umik vojske

ZDA podpirajo Ukrajino v Natu

Na Brdu prvi pogled v oči, poslednji pa bo v Sočiju

Rusko-ukrajinski led se topi