Od naše dopisnice

Na letnem srečanju s strokovnjaki in novinarji iz ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Kitajske in Japonske, zbranimi v klubu Valdai, ustanovljenem leta 2004, se je ruski predsednik Vladimir Putin razgovoril tudi o možnih naslednikih. Teh naj bi bilo po njegovih besedah pet, vendar jih je na terasi s pogledom na Črno morje imenoval le tri. Omenil je novega premiera Viktorja Zubkova, predsednika Komunistične stranke Genadija Zjuganova in predsednika liberalne stranke Jabolko Grigorija Javlinskega. S tem ni povedal nič novega, saj je le navedel imena ljudi, ki so že sami razkrili, da razmišljajo o kandidaturi.

Bolj pomenljivo je, da kot morebitnih naslednikov na predsedniškem položaju sploh ni imenoval favoritov Sergeja Ivanova in Dmitrija Medvedjeva, ki jima največ možnosti za zmago napoveduje tudi zadnja javnomnenjska raziskava. »Vprašal sem ga, kdo je ta peterica, in zgodilo se je nekaj smešnega: Putin je imenoval Javlinskega in Zjuganova. Vprašal sem ga, kaj pa Ivanov? Ja, ja, tudi Ivanov. Sam od sebe ni imenoval niti Ivanova niti Medvedjeva,« je za Moscow Times po srečanju izjavil eden od udeležencev, harvardski profesor Marshall Goldman.

V Sočiju je Putin vnovič tudi zagotovil, da ne namerava spremeniti ruske ustave, ki bi mu omogočila še tretji mandat, saj da ne namerava »šušmariti z demokracijo«. Po poročanju Kommersanta se je Putin k temu zavezal prav na prvem srečanju kluba Valdai v Moskvi pred tremi leti, ko je na vztrajanje Nikolaja Zlobina, direktorja projektov za Rusijo in Evrazijo pri Svetovnem varnostnem inštitutu, podpisal celo pisno izjavo o tem. Hkrati Putin ni skrival, da namerava tudi po izteku drugega mandata aktivno delovati v javnosti. »Upam, da bom za to še dovolj pri močeh. Kateri koli prihodnji predsednik se bo moral s tem sprijazniti.« Že v naslednji izjavi je Putin zatrjeval nekaj povsem nasprotnega. Dejal je namreč, da bo storil vse za to, da bo novemu predsedniku zagotovil neodvisnost.

Putin tudi tokrat ni zavrnil možnosti, da bi za predsednika spet kandidiral leta 2012. V Rusiji jih ni malo, ki so prepričani, da se bo na položaj vrnil že prej, in sicer tako, da bo svoje mesto za kratek čas prepustil »predsedniku lutki«. Ta bo moral potem predvsem poskrbeti za spremembe ustave, s katerimi bi predsedniški mandat podaljšali na pet do sedem let, kar bi vodilo v predčasne predsedniške volitve, na katerih bi se na oblast znova zavihtel zdajšnji predsednik. Kot mogoče »začasne predsednike«, ki bi pripravili pot za Putinovo vrnitev, omenjajo Igorja Sečina, namestnika šefa predsedniške administracije, Nikolaja Petruševa, direktorja varnostnoobveščevalne službe FSB, in svetovalca v Kremlju Viktorja Ivanova.

Predsedniške ambicije je pred dnevi razkril tudi Andrej Lugovoj, glavni osumljenec v primeru Litvinenko, ki se bo na listi ultranacionalistične Liberalnodemokratske stranke potegoval za vstop v dumo. Tej ambiciji se je ob boku predsednika stranke Vladimirja Žirinovskega, predvsem pa v njegov prid in najverjetneje tudi na njegov ukaz, odpovedal že naslednji dan. »Vladimir Volfovič Žirinovski ima za to mesto vse potrebne kvalifikacije, « je Lugovoj stopil korak nazaj. »Nihče, ki ga omenjate v svojih časopisih, ne bo predsednik Rusije. To boste izvedeli konec januarja, ko bo Kremelj imenoval svojega kandidata,« je medijske špekulacije, ki v Rusiji v zadnjih dneh rasejo kakor gobe po dežju, zavrnil Žirinovski.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber