Moskva – V rusko glavno mesto je včeraj prispela skupina ameriških pogajalcev pod vodstvom namestnice zunanje ministrice Rose Gottemoeller, ki bo z rusko stranjo danes začela prvi krog pogajanj o novem sporazumu o neširjenju jedrskega orožja. Ta bo nadomestil sporazum Start 1, katerega veljavnost se izteče v začetku decembra. Obe strani sta optimistični, čeprav po mnenju strokovnjakov za to ni veliko razlogov, še zlasti zato, ker ZDA še niso pripravile niti svojih vsebinskih predlogov. Dodatno je stvari zapletla tudi izjava ruskega premiera Vladimirja Putina, ki je med nedavnim obiskom na Japonskem novi sporazum prvič povezal z vprašanjem protiraketnega ščita.
Od naše dopisnice
Uspešnost pri dogovarjanju o novem sporazumu o skrčenju jedrske oborožitve bo ključna za oceno o tem, ali je v ameriško-ruskih odnosih dejansko prišlo do pritiska na gumb »reset«, kar je ob prihodu v Belo hišo napovedovala nova ameriška administracija. Za dosego tega ambicioznega cilja imajo ZDA in Rusija na voljo pičlih pet mesecev. Voda jim teče v grlo tudi zato, ker mora biti osnutek pogodbe pripravljen že do 6. julija, ko bo Moskvo prvič obiskal ameriški predsednik Barack Obama.
»Rusija bo vzpostavitev ameriškega protiraketnega ščita zagotovo povezovala z vsemi sorodnimi temami, tudi s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja,« je dal Putin nedavno vedeti, da bo sklenitev novega Starta vse prej kot preprosta. Nova ameriška administracija namreč še ni nakazala, da utegne odstopiti od svojih načrtov, ampak je namignila le, da bo to storila samo v primeru, če se bo ščit pokazal za neučinkovitega.
Tudi brez te dodatne ovire med Moskvo in Washingtonom obstaja precej razlik glede sporazuma Start 3. Najprej glede največjega dovoljenega števila jedrskih konic in njihovih nosilcev. Kot je povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov, vztrajanje pri prenizkih številkah ni realistično, saj bi imeli obe velesili v tem primeru na razpolago manj jedrskega orožja od preostalih svetovnih jedrskih sil. Rusijo skrbi tudi po vsem svetu razpršeni ameriški protibalistični sistem, kakršnega sama nima. Prav v tej luči kaže po mnenju strokovnjakov razumeti tudi Putinovo izjavo o povezovanju protiraketnega ščita in novega Starta, ki naj bi končno število bojnih konic za obe državi omejil na 1000 do1500.
Drugo odprto vprašanje je, kaj vse naj zajema nova pogodba. Rusija vztraja, da tako jedrske konice, ki so nameščene na nosilcih vseh vrst, kot tiste, ki so shranjene v vojaških skladiščih in jih je mogoče v razmeroma kratkem času reaktivirati. »Rusija si želi sporazum, ki bi zajel vse jedrske bojne konice in vse možne nosilce. Kar zadeva uskladiščene zmogljivosti, je za nas pomembno, v kakšno kategorijo bodo vključene,« je pred kratkim pojasnil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Državi še nimata enotnega stališča tudi glede načinov medsebojnega nadzora, ki mora biti po mnenju Moskve doslednejši, saj se je po ruskih trditvah prejšnja ameriška administracija izmikala nadzoru. Rusija se poleg tega zavzema tudi za popolno prepoved jedrskega orožja v vesolju, čemur pa Američani nasprotujejo.