Moskva – Črni seznam z naslovom Sergej Magnicki, pravna država in zakon o odgovornosti, ki predvideva sankcije proti 60 ruskim predstavnikom, domnevno odgovornim za smrt odvetnika sklada Hermitage Capital, je postali trn v ameriško-ruskih odnosih.
Dokument, ki ga Rusija obravnava kot vmešavanje v notranjepolitične zadeve, sta že potrdila zunanjepolitična odbora obeh domov ameriškega kongresa, neobvezujočo resolucijo pa je sprejela tudi parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Magnickega so prijeli na podlagi obtožnice o utaji davkov, ki je bila vložena kmalu po njegovem razkritju korupcijske sheme, s katero naj bi visoki uslužbenci notranjega ministrstva državo oškodovali za kar 160 milijonov evrov.
Ime nekdanjega sodelavca poskuša oprati predvsem njegov nekdanji delodajalec William Browder, ki se je iz dolgoletnega Putinovega simpatizerja prelevil v ostrega kritika ruskega režima. Ameriškega podjetnika z britanskim državljanstvom v Rusiji obtožujejo grobega kršenja ruske zakonodaje, na kar je Browder odgovoril v 18-minutnem dokumentarnem filmu z naslovom Dokumenti Magnickega, v katerem rusko vlado in pripadnike notranjega ministrstva obtožuje kraje proračunskih sredstev in uničenja njegovega podjetja, smrt Magnickega pa povezuje s kriminalno skupino, zbrano okoli ruskega poslovneža Dmitrija Kljujeva.
Film je navdušil predstavnike ameriškega kongresa, ki jih je v nasprotno v Washingtonu prejšnji teden poskušala prepričati delegacija ruskega Sveta federacij. »Nasprotujemo sprejetju seznama, saj utegne za več let ali celo desetletij zastrupljati ameriško-ruske odnose,« je apeliral član delegacije Vitalij Malkin. Ameriško stran je seznanil s prvimi izsledki preiskave o okoliščinah smrti Magnickega. Priznal je, da je smrt dejansko posledica »pomanjkanja ustrezne zdravniške oskrbe«, hkrati pa je vztrajal, da je pokojni dejansko oškodoval državo, zato so obtožbe o utaji davkov upravičene. »Po obisku ruske delegacije so zadeve postale še bolj jasne. Moja vprašanja so ostala neodgovorjena. Če so nas hoteli prepričati, da bi spremenili svoje mnenje, je bil njihov obisk popoln polom,« je obisk pospremil sopredlagatelj zakona, demokratski senator James McGovern. V ameriškem kongresu naj bi o črnem seznamu glasovali še ta mesec.
Ruska diplomacija je že napovedala, da se bo v primeru potrditve črnega seznama odzvala z recipročnimi ukrepi. »Ne gre za to, da nameravamo sprejeti seznam z enakim številom ameriških predstavnikov, ampak razmišljamo, da so tudi številni visoki ameriški uradniki in predstavniki raznih agencij odgovorni za sistematično kršenje človekovih pravic,« je napovedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Podobno se je Rusija odzvala tudi na sprejetje neobvezujoče resolucije parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, v kateri države članice pozivajo, naj uvedejo sankcije proti ruskim predstavnikom na ameriškem črnem seznamu. Za to je zaslužen tudi eden od sopredlagateljev ameriškega zakona, republikanski senator John McCain, ki je nastopil na zasedanju. »Verjamem, da je resolucija proruska. Predstavlja prihodnost, ki si jo številni Rusi želijo zase ter svojo državo,« je poudaril.
Resolucijo z naslovom Vladavina prava v Rusiji: Primer Sergej Magnicki so podprle delegacije Gruzije, Kanade, Latvije, Nizozemske, Norveške, Francije in Združenih držav Amerike. »Poslali smo jasno sporočilo o podpori demokratičnim vrednotam in človekovim pravicam. Nacionalni parlamenti morajo zdaj podpreti prepoved izdajanja vizumov in potovanja za 60 ruskih predstavnikov, ki kratijo človekove pravice. S tem jim bomo preprečili, da uživajo razkošje potovanj v tujino in vlagajo v naših državah,« je pozval avtor resolucije, Portugalec Joao Soares.
»Gre za nepomembno resolucijo. Je približno tako, kot če bi se ruske oblasti in parlament odločili, da bodo uvedli ukrepe proti Američanom, ki so odgovorni za mučenje v Guantanamu. Gre za poskus pritiska na Rusijo, ki ne bo obrodil sadov,« je bil oster predsednik Fondacije za proučevanje problematike demokracije Maksim Grigorjev. Podobnega mnenja je Aleksander Sokolov, ki je pri Javni zbornici zadolžen za mednarodno sodelovanje in javno diplomacijo: »Gre za politično akcijo, s katero določeni poslanci kupujejo naklonjenost svojih volivcev. S takšnimi dejanji parlamentarna skupščina Ovseja diskreditira celotno organizacijo, katere glavna naloga je ohranjanje stabilnosti v Evropi.«
Ovse in Avstrija se požvižgata na evropski črni seznam
Še bolj se je Ovse, natančneje njegov Urad za demokratične institucije, diskreditiral, ko se je na razpravi Demokratične volitve in njihovo opazovanje, ki so jo pripravili na Dunaju, pojavila predsednica beloruske osrednje volilne komisije Lidija Jermošina, ki je zaradi svoje vloge pri spornih beloruskih predsedniških volitvah, na evropskem črnem seznamu, kar pomeni, da ne sme potovati v Evropo. »Ne moremo reči, da je sama po sebi prejela naše vabilo. Sodelovanje na takšnih dogodkih je odprto za javnost. Vsak, ki ga tema zanima, se lahko prijavi na internetu,« je v intervjuju za spletni portal Belarus Freedom News odgovornost zanikal tiskovni predstavnik Ovsejevega urada za demokratične inštitucije in človekove pravice, ki ga vodi Slovenec Janez Lenarčič. Izkazalo se je, da so osebi z črnega seznama EU, kar pomeni, da nima vstopa v nobeno od članic, šengenski vizum izdali na avstrijskem veleposlaništvu v Moskvi. Ameriška delegacija je srečanje bojkotirala, saj beloruske oblasti iz države niso dovolile voditelju kampanje Za svobodne volitve Viktorju Kornijenku.