Bruselj – Politična igra med Moskvo in Kijevom, ki v medsebojnih obtožbah krivdo, ker evropski odjemalci še vedno ne dobivajo plina, zvračata drug na drugega, je naredila konec potrpežljivosti Bruslja. Če Rusija in Ukrajina ne bosta uresničili zavez, je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso napovedal, da bo evropskim podjetjem svetoval, naj zadoščenje poiščejo na sodišču, članice Unije pa pozval k usklajeni akciji za prehod na druge vire dobave in tranzita energentov.
Od naših dopisnikov
Za Barrosa je »sedanji položaj nesprejemljiv in nezaslišan«. Kot nesprejemljivo je označil dejstvo, da »so porabniki v nekaterih državah Unije že teden dni brez plina, nezaslišano pa je, da se to dogaja dan po podpisu sporazuma na visoki ravni ter zagotovilih ruskih in ukrajinskih političnih voditeljev, da bo plin spet stekel«.
Barroso je v evropskem parlamentu, kjer se je udeležil tradicionalne predstavitve političnih ciljev predsedujoče članice, naredil še korak dlje. Čeprav noče presojati namer obeh držav, je Barroso poslance opozoril na objektivno dejstvo: »Rusija in Ukrajina dokazujeta, da nista sposobni izpolniti danih obljub.« Med odobravanjem iz poslanskih klopi je dodal, da obe državi za Unijo »nista več zanesljivi partnerici na področju preskrbe z energijo«. Kmalu se bo pokazalo, ali so sušo v plinovodih povzročili tehnični problemi ali pa v Rusiji in Ukrajini ni politične volje za izpolnitev obljub, je še dejal predsednik komisije. Božo Mašanović
V soboto izredni plinski vrh?
Moskva – Začel se je tretji teden plinske vojne med Rusijo in Ukrajino, sprti strani pa nista nič bliže rešitvi spora, povezanega z določitvijo novih cen plina, domnevnim ukrajinskim dolgom in v tem trenutku ključnim vprašanjem – t. i. tehničnim plinom. Brez tega je obnovitev pošiljk evropskim dobaviteljem nemogoča, saj je nujen za ohranjanje ustreznega pritiska v plinovodih, brez katerega transport ni mogoč. Dokler ne bo odgovora na vprašanje, kdo je dolžan plačati tehnični plin, pomiritve zagotovo ne bo.
Bo rešitev spora prinesel sobotni izredni vrh, ki ga je včeraj predlagal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev?
Kljub čedalje odločnejšim pritiskom iz Bruslja, Rusija še naprej vztraja, da Ukrajina blokira pošiljke plina, namenjenega Evropi, Ukrajina pa odgovarja, da je Gazprom v plinovod spustil premajhne količine tehničnega plina. V Kijevu prostodušno priznavajo, da ga ne morejo zagotoviti, saj imajo menda dovolj zalog le za pokritje domačih potreb.
»Pripravljeni smo poslati pošiljke, radi bi pomagali našim evropskim partnerjem, vendar tega ne moremo storiti, dokler nam Rusija ne pošlje tehničnega plina,« je na srečanju s slovaškim premierom Robertom Ficom sporočila ukrajinska premierka Julija Timošenko, ki je včeraj prevzela reševanje plinske krize. Prošnjo slovaškega kolega, naj jim Ukrajina pomaga s svojimi zalogami, saj imajo svojih le še za 12 dni, je gladko zavrnila.
»Ničesar ne moremo storiti, saj nimamo dovolj niti za domače porabnike,« je bila kratka in jedrnata. Zaprosila je že za telefonski pogovor z ruskim premierom Vladimirjem Putinom. »Upam, da se bova kmalu pogovorila. Prepričana sem, da lahko rešimo probleme, vendar samo, če se bomo o njih pogovarjali na najvišji ravni,« je bila optimistična. Polona Frelih
Nadaljevanje na 3. strani
Nadaljevanje s 1. strani
Bruselj – Svarilo s sodnimi postopki je Barroso utemeljil s pogodbami med Gazpromom in evropskimi podjetji o nakupih ruskega plina, medtem ko je Ukrajina kot podpisnica energetske listine dolžna zagotoviti tranzit energenta čez državno ozemlje. Ti pogoji niso izpolnjeni, zato je možnost tožb, če v kratkem ne bi rešili problema. Doslej je tožbo vložila samo madžarska firma Emfesz, ki zaradi popolne ustavitve dobav naročenega plina od ukrajinskega Naftogaza zahteva 30 milijonov dolarjev odškodnine. In dokazi? Za češkega premiera Mirka Topolánka je »najboljši dokaz kršenja dogovorov, da je plinovod pri kraju Velké Kapušany na slovaško-ukrajinski meji popolnoma suh«.
Tudi v pismu, ki ga je evropska komisija skupaj s predsedujočo Češko, že v torek poslala ruskemu ministru za energijo Sergeju Šmatku in njegovemu ukrajinskemu kolegu Juriju Prodanu, Unija opozarja, da bo »verodostojnost Ukrajine in Rusije kot zanesljivih partneric utrpela trajno škodo, če dobava plina ne bo takoj obnovljena.
Pobuda Dmitrija Medvedjeva za vrhunsko srečanje s porabnicami plina – to soboto v Moskvi – je v evropskih krogih naletela na previdne reakcije. V Berlaymontu so potrdili, da je ruski predsednik telefonsko obvestil šefa komisije Barrosa, ki je pridržal odgovor, saj niso znane podrobnosti predlaganega srečanja, poleg tega pa mora prej uskladiti stališče s predsedujočo državo in drugimi članicami skupnosti. Božo Mašanovič
V soboto izredni plinski vrh?
Moskva – Predsednike vlad kar treh najbolj prizadetih držav – Slovaške, Bolgarije in Moldavije – je včeraj sprejel tudi Putin, ki je na srečanju Ukrajino obtožil izsiljevanja, katerega talki sta tako EU kot Rusija. »Naši ukrajinski partnerji so zavrnili tranzit plina. Odprli smo ventile in pošiljke plina smo pripravljeni obnoviti, vendar ventili na ukrajinski strani ostajajo zaprti. Evropska unija bi morala bolj pritisniti na Ukrajino,« je poudaril pred trojico, ki je dobesedno moledovala, naj Rusija in Ukrajina spor rešita čim prej.
Goste je sprejel tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je za soboto predlagal sklic izrednega energetskega zasedanja, na katerem bi se poleg Rusije zbrale tako evropske porabnice ruskega plina kot tranzitne države, med njimi tudi Ukrajina. Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je zamisel pozdravil, vendar dodal, da bi moral vrh potekati v Pragi ali Bruslju, nikakor pa ne v Moskvi, saj gre za glavno mesto države, ki je vpletena v konflikt.
Sicer pa je ruski predsednik Medvedjev ruske pravne strokovnjake včeraj pozval, naj razmislijo, kako od Ukrajine izterjati odškodnino zaradi izgub, ki jih je Gazprom utrpel zaradi plinskega spora. »Naša država si ne more privoščiti tolikšnih izgub. Denar bomo izterjali od tistih, ki so krivi za nastalo situacijo,« je poudaril na srečanju z direktorjem Gazproma Aleksejem Millerjem. Ta ocenjuje, da je Rusija zaradi krize izgubila že 1,1 milijarde dolarjev prihodkov. Polona Frelih