Moskva – Dmitrij Anatolijevič Medvedjev, 42-letni nekdanji profesor prava, trenutno pa eden od obeh prvih namestnikov premiera in predsednik uprave ruskega plinskega monopolista Gazprom, je postal Putinov kandidat za prihodnjega ruskega predsednika. To pa dejansko pomeni, da je že predsednik. Za strm vzpon na lestvici ruske politične elite dolguje Medvedjev zahvalo prav Putinu in je zato že dolgo tudi njegov najbolj vdani sodelavec. To je po mnenju političnih analitikov glavni razlog, da je prav on dobil predsednikov blagoslov.
Od naše dopisnice
»Strategija je takšna: Medvedjev je kompromisna izbira, saj Putinu še naprej omogoča proste roke. Če se bo Putin v prihodnosti res želel posloviti od oblasti, mu bo Medvedjev zagotavljal varnost in udobje in ga bo še naprej poslušal. Če se bo Putin v dveh, treh letih želel vrniti na predsedniški položaj, bo Medvedjev tisti, ki mu bo brez težav odstopil položaj,« je današnjo dolgo pričakovano, a zato nič manj presenetljivo novico na radiu Eho Moskvi komentiral Vladimir Rižkov, predsednik pred kratkim razpuščena Republikanske stranke. Drugi prvi namestnik premiera in dolgoletni obrambni minister Sergej Ivanov bi bil po mnenju analitikov za Putina precej trši oreh, zato da je v dvoboju tudi izpadel. »Če se bo Putin odločil, da bo njegov naslednik močan politik, ki bo na predsedniškem mestu štiri ali pa celo osem let, bo podprl predsedniško kandidaturo Ivanova,« je denimo pred dnevi na spletnem časopisu Gazeta.ru razglabljal politični analitik Dmitrij Bodovski.
Ivanova je Medvedjev v zadnjem mesecu prehitel tudi na anketah priljubljenosti in je po raziskavi Nezavisime Gazete drugi najbolj priljubljeni politik v Rusiji, ki se je uvrstil na lestvico takoj za Putinom po zaslugi svoje mirnosti, uravnovešenosti in zadržanosti.
Kandidaturo Medvedjeva za predsednika so poleg Enotne Rusije podprle še Pravična Rusija in zunajparlamentarni Kmetijska stranka in Državljanska pobuda. Predsednik Enotne Rusije, ki je Medvedjeva za predsedniškega kandidata uradno predlagal Putinu, neuradno pa je bilo najverjetneje ravno obratno, je pojasnil, da se je zanj odločil zaradi njegove »socialne usmerjenosti«. Grizlov je sicer že v petek dal vedeti, da ga predsedniška kandidatura ne zanima in da bo ohranil položaj predsednika dume. Tudi predsednik Pravične Rusije Sergej Mironov je že v petek sporočil, da bo njegova stranka podprla kandidata Enotne Rusije.
Vodja Državljanske pobude Mihail Barševski se je za podporo Medvedjevu odločil, »ker gre za človeka absolutno demokratičnih nazorov«, v Kmečki stranki pa so svojo odločitev utemeljili z dosežki Medvedjeva na področju kmetijstva. Predsednika Liberalnodemokratske stranke Vladimirja Žirinovskega, ki je tudi sam kandidat za predsednika, imenovanje ne preseneča, saj je to po njegovem jasno, odkar je Putin leta 2005 Medvedjeva imenoval za prvega namestnika premiera. Podobnega mnenja je tudi predsednik komunistične partije Genadij Zjuganov, ki je tudi sam predsedniški kandidat.
Resignirano so se na današnjo novico odzvale tudi poraženke parlamentarnih volitev. »Ime kandidata za nas nima nobene vloge, za nas je problematično že to, da gre za Putinovega kandidata,« se je odzval predsednik Zveze desnih sil Nikita Belih, pri liberalni stranki Jabolko pa so se komentarja vzdržali.
V ponedeljek je predsedniško kandidaturo že vložil predsednik Ljudske demokratske unije in nekdanji premier Mihail Kasjanov. Hkrati je vodja opozicijske koalicije Druga Rusija Gari Kasparov dal vedeti, da ne gre za skupnega predsedniškega kandidata opozicije, napovedal pa je tudi svojo kandidaturo in grenko dodal, da bo težko zbral dva milijona podpisov podpore. »Absurdno bi bilo izbrati enega kandidata, če bo na koncu Kremelj odločil, kdo se za predsedniške volitve sploh lahko registrira,« je v ponedeljek izjavil Kasparov. Še poleti se je prav on najbolj glasno zavzemal za skupnega predsedniškega kandidata opozicije.
Poleg omenjenih so namero kandidirati na predsedniških volitvah izrazili še sovjetski disident, ki živi v Londonu, Vladimir Bukovski, vodja liberalne stranke Jabolko Grigorij Javlinski in sopredsednik Zveze desnih sil Boris Nemcov. Predsedniško kandidaturo je mogoče vložiti najpozneje do 16. januarja. Neodvisni kandidati in kandidati neparlamentarnih strank morajo pri tem predložiti dva milijona podpisov podpore, česar strankam, ki sodelujejo v dumi, ni treba storiti. Predvolilna kampanja pred marčevskimi predsedniškimi volitvami bo trajala od 2. do 29. februarja 2008. Nihče razen Medvedjeva nima nikakršnih možnosti za zmago.