Ljubljana, Moskva – Po napovedih iz slovenske vlade bosta slovenski in ruski premier Borut Pahor in Vladimir Putin v soboto, pred nogometno tekmo, podpisala sporazum o plinovodu Južni tok, v ruski vladi pa tega sploh še nočejo komentirati. Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo, pravi, da so v pogajanjih presegli vse sporne točke in dobili pošto s končnim besedilom sporazuma. Na ruskem ministrstvu za energetiko niso hoteli komentirati napovedi slovenskega premiera Boruta Pahorja, da bo dogovor o plinovodu Južni tok z ruskim premierom Vladimirjem Putinom podpisal v soboto, pred nogometno tekmo med Slovenijo in Rusijo....
Ljubljana, Moskva – Po napovedih iz slovenske vlade bosta slovenski in ruski premier Borut Pahor in Vladimir Putin v soboto, pred nogometno tekmo, podpisala sporazum o plinovodu Južni tok, v ruski vladi pa tega sploh še nočejo komentirati. Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo, pravi, da so v pogajanjih presegli vse sporne točke in dobili pošto s končnim besedilom sporazuma.
Na ruskem ministrstvu za energetiko niso hoteli komentirati napovedi slovenskega premiera Boruta Pahorja, da bo dogovor o plinovodu Južni tok z ruskim premierom Vladimirjem Putinom podpisal v soboto, pred nogometno tekmo med Slovenijo in Rusijo. »Pogovori so v sklepni fazi in se razvijajo zelo pozitivno. Računamo, da lahko sporazum o sodelovanju pri uresničenju projekta Južni tok podpišemo čim prej,« nas je po daljšem poizvedovanju obvestila tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za energetiko Irina Feliksovna Josipova.
Sodeč po njenem sporočilu slovenska in ruska stran sploh še nista sklenili dogovora in končali pogajanj; tako vsaj zadeve vidijo na ruski strani. V molk so se zavili tudi pri ruskem plinskem velikanu Gazpromu. Sporočili so le, »da v skladu z našo politiko takšnih in drugačnih napovedi ne komentirajo. Ko bo dogovor podpisan, bomo dostopni tudi za komentarje,« so bili redkobesedni v tiskovni službi.
Nadaljevanje s 1. strani
Tudi na spletni strani ruske vlade, kjer se je mogoče seznaniti s prihodnjimi Putinovimi aktivnostmi, dvostransko srečanje s Pahorjem (še) ni napovedano. Zadnje obvestilo govori o prihodu avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, ki se bo med dvodnevnim uradnim obiskom posvetil predvsem pogovorom o energetskem sodelovanju. Sporazum je dogovorjen Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo so, nasprotno, zagotovili, da so v petek popoldne dobili elektronsko pošto iz Rusije s končnim besedilom meddržavnega sporazuma in tudi potrdili sprejem. Janez Kopač je povedal, da sta bili težavi v najprej predlaganem sporazumu dve. Ruska stran je hotela, da bi novo podjetje, ki bi gradilo in upravljalo plinovod (v polovični lasti Geoplina plinovodi in Gazproma), dobilo status sistemskega operaterja plinovoda brez procedure certificiranja, ki jo predvideva evropski pravni red. Pogovori o tem so se vlekli več mesecev, zdaj pa so Rusi privolili v spoštovanje evropskega reda. Podobno je bilo tudi pri drugi težavi oziroma pri zahtevi za poseben davčni status novega podjetja. Rusi so se hoteli zavarovati pred poviševanjem davkov. Vsako povišanje davkov bi se novemu podjetju štelo kot državna pomoč, kar pa bi bilo spet nezakonito. Po kompromisni rešitvi se Slovenija zavezuje, da bo novemu podjetju v okviru javne službe, ki jo bo opravljalo, vračala pretirano zvišane dajatve, a le dokler to še dopuščajo evropska pravila državnih pomoči. Kopač je povedal, da so nekatere države podpisale že ponujeno prvo različico sporazuma, Slovenija pa tega ni hotela. »Težave bi nastale šele potem, ko bi bil plinovod zgrajen. Evropska komisija bi nas lahko takoj tožila zaradi nezakonitih državnih pomoči. Če Rusi takrat ne bi bili pripravljeni popraviti sporazuma, bi se znašli med dvema velikima kamnoma, « pravi Kopač. Navsezadnje pa je spoštovanje evropskih pravil zahteval tudi državni zbor. Uporaba zdajšnjih cevi Na vprašanje, kdaj bi se lahko zgodilo kar koli konkretnega v zvezi s plinovodom Južni tok čez Slovenijo, je Kopač odgovoril, da zdaj nastaja študija izvedljivosti. Končana bo predvidoma kmalu. Potem naj bi ustanovili skupno podjetje –lastništvo in sedež po Kopačevih besedah v pogovorih sploh nista bila težava –in se odločili, kako naprej. V študiji izvedljivosti je Slovenija zahtevala tudi preverbo možnosti uporabe obstoječih plinovodov. Geoplin plinovodi (ti bodo tudi zato polovični lastnik novega podjetja) namreč dejavno gradijo plinovodno »avtocesto« od Avstrije do Vodic, za kar je Slovenija mimogrede dobila tudi 40 milijonov evrov evropskega denarja. Če bi za Južni tok gradili nove cevi, bi ta avtocesta ostala prazna. Kopač je še dejal, da Južni tok za Slovenijo poleg znatne uporabnine prinaša še številne koristi: okrepili bi si strateški položaj, meddržavni sporazum pa prinaša ugodnosti za slovenska podjetja vseh panog, Slovenija si je izborila tudi dodatne količine ruskega zemeljskega plina po obstoječem plinovodu. Zadnji dogovor velja tudi v primeru, da Južnega toka sploh ne bi gradili.