Moskva – V Rusiji so pozorno spremljali debate pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, na katerih so se mnenja kresala tudi glede politike do nekdanje hladnovojne sovražnice.
Uradna Moskva bi v Beli hiši raje še naprej videla aktualnega predsednika Baracka Obamo, pa četudi do Rusije ni bil nič bolj popustljiv od svojega predhodnika George W. Busha.
»Ko pride na vrsto izbira med Romneyjem in Obama, bi Rusija raje izbrala znanega hudiča kot vraga, ki ga ne pozna. Tako kot Američani tudi Rusi vedo zelo malo o Romneyju,« je prepričan komentator televizijske postaje Russia Today Robert Bridge.
Rusija je ena od vročih tem ameriške predvolilne kampanje postala tudi po zaslugi Obame, ki je na svojem zadnjem srečanju z nekdanjim ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevem na rusko vodstvo naslovil prošnjo, naj bodo z njim prizanesljivi vsaj do novembrskih volitev. »Kar zadeva odprta dvostranska vprašanja, še posebno protiraketni ščit, potrebujem več manevrskega prostora. To bodo moje zadnje volitve. Ko se bodo končale, bom lahko prožnejši,« je njegov apel ujel mikrofon, ki bi moral biti po vseh pravilih izključen.
Trdnejša hrbtenica
Republikanskemu tekmecu Mittu Romneyju je izjava prišla prav že na republikanski konvenciji 30. avgusta. »Barack Obama bi dal ruskemu predsedniku Putinu po volitvah več maneverskega prostora. Pod mojim predsedovanjem bodo moji prijatelji deležni večje lojalnosti, Putin pa manj fleksibilnosti in več hrbtenice z naše strani,« je Obamo označil za mehkužnega ruskega hlapca. Sam je Rusijo uvrsil med največje ameriške zunanjepolitične sovražnice. »Hugo Chavez v Latinski Ameriki vodi gibanje, ki uteleša avtoritarnost in represije, afriški narodi se spopadajo z grožnjo nasilnega radikalnega džihada, v Rusiji pa so propadli poskusi gradnje svobodne in odprte družbe,« je poudaril med julijskim obiskom na Poljskem. »Odnosi med državama ne bi smeli postati talec posameznikovih političnih ambicij,« se je odzval Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
V ameriško-ruskih odnosih je glavni kamen spotike ameriški protiraketni ščit v Evropi, kjer z izjemo prijetno zveneče fraze o ponovnem zagonu, zadnja štiri leta niso prinesla napredka. V Washingtonu zavračajo ruske bojazni, da je ščit uperjen proti Rusiji, vendar glede tega še vedno nočejo podpisati pravno zavezujočih garancij. In kar se tiče ignoriranja ruskih zadržkov, med demokrati in republikanci ni razlik. »Rusko stališče do protiraketnega ščita bo ostalo enako, ne glede na to, ali bo na volitvah zmagal Obama ali Romney. Najbolj pomembno za nas je, da o varnostnih vprašanjih razmišljamo dolgoročno,« je Putin poudaril po srečanju s srbskim predsednikom Tomislavom Nikoličem.
Bodoči ameriški predsednik bo mandat končal leta 2016, ko naj bi se začela tretja faza nameščanja protiraketnega ščita v Evropi. V odgovor je Rusija že leta 2010 začela z raziskavami in razvojem nove rakete na tekoče gorivo. »Ne gre za znamenje vračanja v čase hladnje vojne, ni pa izključena nova oboroževalna tekma,« napoveduje svetovalec poveljnika za ruske strateške sile Viktor Jesin.
Rusi stiskajo pesti za Obamo
Za zmago Obame pesti stiskajo tudi navadni Rusi, ki so sodelovali v projektu GlobalPost’s, v katerem so 100 posameznikom iz 20 držav zastavili vprašanje, za koga navijajo na ameriških volitvah, ali bodo vplivale na situacijo v vaši državi, kako se je vaš pogled na Ameriko spremenil po prihodu Obame in kaj bi morala biti prioriteta bodočega ameriškega predsednika? V anketi je sodelovalo pet Rusov, od katerih so trije mlajši anketiranci podprli Obamo, ruska upokojenka se je izrekla za neopredeljeno, računovodkinja srednjih let pa navija za Romneyja.
»Obama je človek s konstruktivnimi pogledi. Začel je politiko ponovnega zagona z Rusijo,« je 26-letni odvetnik Jevgenij Stalevič izrazil mnenje, da se bodo »v primeru zmage Obame odnosi z Rusijo še bolj liberalizirali, v nasprotnem primeru pa ni izključena niti vojna.« Po njegovem bi se bodoči predsednik moral posvetiti predvsem zmanjševanju razkoraka med revnimi in bogatimi. 27-letni strokovnjak za delovno učinkovitost Aleksej Tararov podpira Obamo zaradi »njegovih demokratičnih vrednot in liberalizma, strinja pa se tudi z njegovo zunanjo politiko.« V primeru njegove zmage ne dvomi v nadaljevanje ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih. »Čeprav sem patriot, moram priznati, da je Amerika svetovni voditelj. Vso svojo moč morajo uporabiti za stabilizacijo svetovnega reda,« polaga na srce bodočemu ameriškemu voditelju. Obami je naklonjena tudi 19-letna študentka Nastja Neizvestnova, ki pravi, da bi moral bodoči predsednik predvsem končati vojne, ne pa začenjati novih.
Šestdesetletna upokojenka Valentina Rževa ne podpira nobenega od kandidatov, je pa prepričana, da bo moral bodoči zmagovalec upoštevati mnenje Rusije, »ki je močna država in se je ne da ignorirati,« bodočemu predsedniku pa svetuje, naj se neha vmešavati v notranjepolitične zadeve drugih držav.« 55-letna računovodkinja Tatjana Cakilova je bila edina, ki je podprla Romneyja, »saj je vsakdo boljši od Obame, ki veliko govori, a malo stori,« ameriška zunanja politika pa bi po njenem morala končati vse vojne, predvsem tisto v Siriji, ter prenehati soliti pamet Rusiji. »Ameriška demokracija obstaja za vse, samo za Američane ne. Preden začne pridigati drugim, naj v red spravi svojo državo,« svetuje naslednjemu predsedniku Združenih držav Amerike.