Moskva – Veleposlaniki držav članic Nata so na zasedanju v Bruslju v sredo obsodili rusko-belorusko vojaško vajo Zahod-2009, ki je sredi septembra potekala na poligonu Hmeljovka v Belorusiji, v njej pa je sodelovalo več kot 12.000 ruskih in beloruskih vojakov, 63 letal, 40 helikopterjev, 470 vojaških oklepnih vozil, 228 tankov in 234 kosov artilerije. »Gre za najobsežnejšo vojaško vajo po koncu hladne vojne, Rusija pa nanjo ni povabila opazovalcev,« je zaskrbljenost izrazil tiskovni predstavnik Nata James Appathurai. Poudaril je, da je Rusija s tem kršila dunajski dogovor o zmanjšanju vojaške grožnje in krepitvi zaupanja v Evropi, ki ga je leta 1999 podpisalo 55 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, potem pa se je popravil. Dejal je, »da do kršitev dunajskih konvencij vendarle ni prišlo.«
Od naše dopisnice
Vojaška vaja, ki je potekala med 18. in 29. septembrom in sta si jo ogledala tudi ruski in beloruski predsednik Dmitrij Medvedjev in Aleksander Lukašenko, bi po Apathuraijevih besedah kaj lahko vplivala na razvoj odnosov med Natom in Rusijo, zato ne izključuje, da bodo od ruskega veleposlanika pri Natu Dmitrija Rogozina zahtevali dodatna pojasnila. »Julija smo zvezi Nato predložili izčrpne informacije o vojaški vaji, poleg tega nam nihče ni postavil niti enega vprašanja glede vojaškega sodelovanja med Natom in Rusijo,« je Rogozin spregovoril o »skupku negativnih čustev« Nata.
Na sedežu zavezništva so izrazili zaskrbljenost tudi zato, ker da scenarij vojaške vaje pravzaprav govori o napadu Zahoda na Rusijo. Rusko in belorusko vojaško poveljstvo je takšne navedbe zanikalo in poudarilo, da je šlo za obrambno vajo, kar ni prav nič zmanjšalo vznemirjenja na Poljskem in v baltskih državah. Zaradi napenjanja vojaških mišic ob meji s Poljsko je poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pisal generalnemu sekretarju Nata Andersu Foghu Rasmussenu, ZDA pa pozval, naj na poljski meji razporedijo svoje vojake, ki jih bodo varovali pred »rusko agresijo«. Latvijski obrambni minister Imants Legis je izrazil prepričanje, da sta Rusija in Belorusija pravzaprav simulirali napad na baltske države, zato bo Latvija prihodnje leto na svojem ozemlju prav tako pripravila obsežno vojaško vajo. K previdnosti v odnosih z Rusijo poziva tudi estonski predsednik Hendrik Ilves, ki je prav tako predlagal, da bi zveza Nato odgovorila s podobno vojaško vajo.
Bebler: Ruska vojska z manevri prikriva svoje težave
»Jaz ne bi zganjal pretiranega cirkusa. S to vojaško vajo Rusija prikriva probleme, ki jih ima njihova vojska. To se je pokazalo med vojno v Gruziji. Ni področja, na katerem ne bi močno zaostajali, denimo tehnološko, organizacijsko, glede oborožitve, glede možnosti nočnega vojskovanja in vojskovanja v slabem vremenu. Ruska vojska je povsem nesodobna vojska, zato Nato na njihove vojaške manevre sploh ne bi smel reagirati,« je prepričan Anton Bebler, profesor obramboslovja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Včeraj je na konferenci združenja za politične vede v Moskvi predstavil referat o politiki razširitve Nata: »Poudaril sem, da ne držijo nekateri stereotipi in predsodki, ki so v zvezi s tem navzoči v Rusiji in jih kar naprej ponavljajo nekateri ruski politiki, diplomati in strokovnjaki za mednarodne odnose. Največji predsodek je, da pomeni razširitev Nata grožnjo za Rusko federacijo, njeno varnost in politično ureditev. To je navadna neumnost.«
Zveza Nato bo že na decembrskem zasedanju komisije Nato-Ukrajina in Nato-Gruzija, ki bo v Bruslju potekala v okviru zasedanja zunanjih ministrov severnoatlantskega zavezništva, razpravljala tudi o akcijskem načrtu za članstvo teh dveh držav. V sredo so po besedah Appathuraija namenili pozornost tudi razmeram na Kavkazu, predvsem v Južni Osetiji in Abhaziji, ki sta »gruzinski pokrajini«. Nato je izrazil zaskrbljenost zaradi incidentov ob de facto meji z Južno Osetijo.