Moskva – Ruski borci za človekove pravice in novinarji so se poklonili spominu na preiskovalno novinarko Ano Politkovsko, ki so jo neznanci pred štirimi leti ustrelili na njenem domu v Moskvi. Žalno slovesnost so pripravili sodelavci iz neodvisnega časopisa Nova Gazeta, udeležili pa so se je številni ugledni borci za človekove pravice in njihovi somišljeniki. Politkovska, ki je umrla na rojstni dan ruskega premiera in nekdanjega predsednika Vladimirja Putina, je razkrivala temne plati vojne v Čečeniji. Ne le mučenja civilistov s strani ruske vojske, ampak tudi strahote, s katerimi so se spopadali ruski vojaki. Le nekaj dni pred tragično obletnico so iz preiskovalne komisije generalnega državnega tožilstva sporočili, da bodo vnovič preiskali številne primere doslej nepojasnjenih umorov novinarjev. Človekoljubne organizacije so gesto pozdravile, hkrati pa opozorile, da bodo verjele šele, ko bodo besedam sledila tudi dejanja.
Od naše dopisnice
Mednarodna skupnost že več let odločno zahteva od Rusije predvsem razrešitev umora Politkovske, ki je z brezkompromisnim iskanjem resnice že za življenja postala legenda. »Rusija – umorjena svoboda,« so aktivisti Novinarjev brez meja in Amnesty International v Parizu na ruske oblasti znova pritisnili že na predvečer obletnice. Februarja je moskovsko sodišče oprostilo tri moške, obtožene vpletenosti v umor, nato pa je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno presojanje. Zdaj se preiskovalci hvalijo z novimi dokazi, kar poznavalci sprejemajo s precejšnjo skepso, saj so podobnih izjav, ki jim ne sledijo dejanja, že vajeni. Podobno nezaupljivo so sprejeli tudi napoved o identifikaciji morilca Natalije Estemirove, sodelavke človekoljubne organizacije Memorial v Čečeniji.
Kaj dosti več optimizma ni zbudila napoved glavnega ruskega preiskovalca Aleksandra Bastrikina, da se bodo znova posvetili vsem nerazjasnjenim novinarskim smrtim v Rusiji. »V igri je profesionalni ponos,« je izjavil na zaprtem srečanju s predstavniki Odbora za zaščito novinarjev (CPJ), nevladne organizacije s sedežem v New Yorku. Po njegovih besedah so se za to odločili zaradi novih informacij, ki so jih v zvezi z omenjenimi primeri dobili od sodelavcev odbora. Njihova delegacija je potrdila, da je bila ruska stran precej bolj odprta za njihove predloge, hkrati pa pojasnila, da so bile zadnje informacije precej bolj pomanjkljive od poročila z naslovom Anatomija nepravičnosti: Nerazrešeni umori novinarjev v Rusiji, ki so jim ga izročili že lani.
Prevladalo je mnenje, da se je Rusija za ponovne preiskave odločila predvsem zato, ker se poskuša otresti slovesa države, kjer ubijajo novinarje. »Za nas je to predvsem dokaz, da Kremlju ni vseeno, kako ga jemljejo v tujini, zato se trudi ustvariti bolj prijazno podobo. Novinarski umori so brez dvoma velik madež. Veseli smo, da bodo začeli ponovne preiskave, vendar ne bomo odnehali, dokler ne bomo videli obtožnic. Dejanja povedo več kakor besede,« je bila neomajna Nina Ognjanova, koordinatorica CPJ za Evropo in Srednjo Azijo. S podobno izjavo so se odzvali tudi v ameriškem State departmentu.
Precej bolj neposredni in kritični so bili ruski pravozaščitniki, ki so vse skupaj označili za dimno zaveso. »V Kremlju sedi človek, ki je bolj naklonjen medijem. To zakriva dejansko stanje, ki je še vedno slabo. Retorika se je spremenila in Rusija je dejansko sprejela nekaj ukrepov, s katerim si hoče izboljšati mednarodni ugled, ne glede na to pa so razmere na področju človekovih pravic in medijev slej ko prej zelo sovražne,« je prepričana Tanja Lošina iz ruskega urada Human Rights Watcha. Podobnega mnenja je tudi Boris Timošenko iz fundacije Glasnost: »V preteklosti smo že velikokrat slišali opogumljajoče izjave, ki pa niso prav nič pripomogle k rešitvi primerov.«
Delegacija CPJ se je udeležila tudi sojenja predstavniku človekoljubne organizacije Memorial Olegu Orlovu, obtoženemu klevetanja čečenskega predsednika Ramzana Kadirova, ki ga je javno označil za morilca Estemirove. Sodijo mu v skladu z zveznim zakonom proti obrekovanju, ki je po mnenju kritikov le novo orožje proti novinarjem. »Fizični napadi so najbolj dramatična in grozljiva metoda, s katero poskušajo utišati novinarje, obstajajo pa tudi mehkejši prijemi. Pritisk je številne novinarje pripeljal do samocenzure, kar se mi zdi največji problem. Da se izognejo težavam, si sami postavijo meje,« je na največji problem opozoril Aleksander Čerkasov, predsednik upravnega odbora Memoriala.
Pod drobnogled naj bi znova vzeli 19 umorov, med njimi umora Valerija Ivanova in Alekseja Sidorova, urednikov iz Toljatija, ter nasilne smrti Eduarda Markeviča, urednika iz Sverdlovske regije, poslovne novinarke Natalije Skril iz Taganroga, reporterja iz Tule Vagifa Kočetkova ter urednika ruske izdaje revije Forbes Pavla Hlebnikova. Že pred tem so na novo začeli tudi preiskavo o smrti novinarja Nove Gazete in poslanca dume Jurija Ščekočikina, ki je leta 2003 umrl po skrivnostni bolezni.
Po podatkih Odbora za zaščito novinarjev je bilo v Rusiji od leta 1992 ubitih kar 52 novinarjev, kar jo uvršča na osmo mesto med državami z največjim številom smrtnih žrtev med predstavniki sedme sile in najmanjšo učinkovitostjo pri iskanju krivcev. Še hujša je lestvica Mednarodnega novinarskega inštituta, ki jo je na lestvici nevarnosti za novinarsko delo postavil na peto mesto, takoj za Irakom, Filipini, Kolumbijo in Mehiko.
Polona Frelih