Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) s sedežem v New Yorku je v letnem poročilu na 300 straneh za dva največja kršitelja na področju svobode medijev označil ruskega in venezuelskega predsednika Vladimirja Putina in Huga Cháveza. Vodja nove levice v Latinski Ameriki si je ta naziv prislužil z novembrsko grožnjo z odvzemom licence venezuelskim elektronskim medijem, ki da poskušajo razdeliti, oslabiti in celo uničiti venezuelsko državo. »Greh« ruskega predsednika Vladimirja Putina je julijski podpis ukrepa, v katerem je potegnil vzporednice med novinarstvom in terorizmom.
Z vzponom izvoljenih, predvsem pa doma izjemno priljubljenih avtoritarnih voditeljev, ki so jih v nevladni organizaciji Odbor za zaščito novinarjev z novo skovanko poimenovali demodiktatorji, se je razvila skrb zbujajoča oblika vladnega nadzora nad mediji, je v poročilu Napad na medije v letu 2006, objavljenem v ponedeljek, posvaril odbor.
»Demodiktatorji dopuščajo navidezno demokracijo – svobodne medije, opozicijo in neodvisen sodni sistem – v resnici pa te stebre demokratičnosti spodkopavajo od znotraj,« je odločitev o tem, da novo grožnjo svobodnim medijem poosebi v ruskem in venezuelskem predsedniku Vladimirju Putinu in Hugu Chávezu, utemeljil izvršni direktor odbora Joel Simon. Prav ta dva vplivna svetovna voditelja po njegovem mnenju najbolje ponazarjata novo generacijo izvoljenih, predvsem pa uglajenih svetovnih voditeljev, ki medije s podporo zakonov nadzorujejo, jih ustrahujejo in cenzurirajo.
V poročilu se Rusija ni znašla le zaradi prefinjenih vzvodov, s katerimi zožuje meje medijske svobode, ampak tudi zaradi precej bolj grobih posegov na to področje. Najbolj zgovoren dokaz je število ubitih novinarjev – samo v času vladavine ruskega predsednika Vladimirja Putina jih je bilo kar 13 –, nobenega od storilcev pa še zdaj niso spravili za zapahe.
Kot posebno pereč je v poročilu obravnavan lanski umor vodilne ruske preiskovalne novinarke Ane Politkovske. »Umor mednarodno priznane novinarke in dejstvo, da so morilci še vedno na prostosti, ima lahko na medije samo negativen vpliv. To nedvomno pomeni manj relevantnih zgodb in manj provokativnih vprašanj,« je pojasnil Simon.
Odbor za zaščito novinarjev je prisolil novo zaušnico ruskim oblastem le štiri dni po tem, ko je ruskega predsednika Putina ob eni redkih priložnosti celo potrepljal po rami. Vzrok je bil nastop »kremeljskega gospodarja« pred domačimi in tujimi mediji, v katerem se je zavezal, da bo naredil vse za zaščito novinarjev. Za povrh je Putin naredil celo prvi korak k posthumni rehabilitaciji Ane Politkovske, saj ji je po mesecih tiščanja glave v pesek vendarle priznal, da je opravljala pomembno delo. »Pregon novinarjev je eden naših največjih problemov. Zavedamo se, da tudi mi nosimo del odgovornosti,« je prejšnji četrtek v Kremlju izjavil Putin.
Rusija le izjemoma manjka na črnih listah mednarodnih humanitarnih organizacij, kaj kmalu pa se utegnejo na podobnem »sramotilnem stebru« Moskve znajti ZDA in Evropska unija. V Rusiji namreč načrtujejo javno ustanovo, ki bo spremljala stanje človekovih pravic v zahodnih državah. Predlog, katerega namen je v tipični ruski maniri nagajati Zahodu, je predstavil Anatolij Kučerena, član »vladne nadzorne agencije«, ki jo je predsednik Putin ustanovil pred dvema letoma. Agencija – nekakšen urad ombudsmana – skrbi za nadzor nad vladno politiko, po trditvah kremeljskih kritikov pa je zaradi odsotnosti neodvisnih strokovnjakov le pesek v oči Zahoda. »Ko nas kritizira Svet Evrope, lahko razumemo, saj gre za ugledno svetovno organizacijo, ko pa nas neko neznano gibanje primerja s Severno Korejo in Angolo, je to kratko malo hud cinizem,« je odločitev za ustanovitev nekakšne ruske vladne različice Human Rights Watch utemeljil Kučerena.
Kučerenovim besedam je najverjetneje botrovalo sredi januarja objavljeno poročilo ameriške človekoljubne organizacije Freedom House oziroma napačen povzetek tega poročila, ki ga je »zagrešila« ruska državna tiskovna agencija RIA. Pri povzemanju vrednotenja stanja državljanskih svoboščin je namreč Rusijo »pomotoma« uvrstila ob bok Severni Koreji, Libiji in Kubi. V resnici Moskva ni bila uvrščena na sam rep, ampak je na na lestvici od 1 do 7 dobila oceno pet. Je šlo zgolj za malomarnost ali nemara za poskus diskreditacije ameriške organizacije Freedom House, ki je ruskim oblastem že dolgo trn v peti?