Moskva – Znanih je 109 od skupaj 110 poslancev beloruskega parlamenta in vsi od njih so lojalisti dolgoletnega beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.
Opozicija, ki je volitve bojkotirala, je kritična do volilne udeležbe, za katero oblast vztraja, da je znašala 74.3 odstotka, po trditvah neodvisnih opazovalcev pa je volilo samo 38 odstotka upravičencev. Po poročanju beloruskega opozicijskega dnevnika Naša Njiva so bili tako neodvisni volilni opazovalci kot predstavniki in privrženci opozicije v času volitev in pred njimi izpostavljeni represijam s strani pripadnikov beloruskih varnostnih služb. V znamenju solidarnosti z beloruskimi političnimi zaporniki in v pričakovanju množičnih volilnih prevar je beloruska opozicija pozivala k bojkotu volitev.
Ker do uradnih informacijskih kanalov niso imeli dostopa, zasegli pa so jim tudi pamflete, jim je še kako prav prišel spletni portal YouTube, na katerem so ljudi spodbujali, naj se raje kot na volišča odpravijo po gobe, ali loviti ribe. Po spornih predsedniških volitvah leta 2010 so opoziciji dokončno pristrigli peruti. Nima več energije za sodelovanje v nesmiselni bitki z znanim izidom,« je bil kritičen neodvisni politični analitik Aleksander Klaskovski. »Šlo je za najbolj nesmiselno volilno kampanjo v zadnjem desetletju,« mu je dal prav nekdanji predsedniški kandidat Jaroslav Romančuk.
Za razliko od njih Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) tudi tokrat ni vrgla puške v koruzo. V »zadnjo diktaturo v Evropi« so poslali 330 volilnih opazovalcev, dvema predstavnikoma Ovsejeve parlamentarne skupščine pa so brez pojasnil prepovedali vstop v Belorusijo. »O svobodnih volitvah lahko govorimo, ko lahko ljudje svobodno izrazijo svoje mnenje, se svobodno organizirajo in svobodno vodijo kampanjo, kar v tem primeru ne drži,« je vodja opazovalne misije Antonio Milošoski na včerajšnji tiskovni konferenci podal še eno negativno oceno.
Dolgočasne volitve
»Volitev ne pripravljamo zaradi Zahoda. Glavni arhitekt je beloruski narod. Lahko bi nam zavidali naše dolgočasne volitve. Ne potrebujemo revolucij in vrenj,« je Lukašenko še pred zaprtjem volišč podal oceno o zglednih volitvah, na katere je tako kot na vse pomembnejše dogodke prišel skupaj s svojim nezakonskim sinom Koljo. »Laž je postala glavno orožje naših oblasti,« se je odzval predsednik opozicijske Združene državljanske fronte Anatolij Lebedko. »Gre za popolno diskreditacijo volilnega sistema v Belorusiji,« meni Vitalij Rjamaševski, sopredsednik opozicijske Krščanskodemokratske stranke. »Oblasti so ponaredile volilne izide, tokrat pa so se morale soočiti tudi s ponarejanjem volilne udeležbe, ki je bila majhna zaradi družbene apatije,« dodaja namestnik predsednika opozicijskega gibanja Za svobodo Jurij Gubarevič.
Pet dni pred volitvami so pripadniki varnostnih služb v civilnih oblačilih pretepli fotografa tiskovne agencije AP in ga zadržali skupaj s še sedmimi predstavniki sedme sile, ki so spremljali demonstracije štirih opozicijskih aktivistov. Na predvolilni dan so na letališču v Minsku zadržali novinarja avstralske televizijske postaje SBS TV Amosa Robertsa ter mu odvzeli ves posneti material. Zaradi predvolilnih represij in prisotnosti ogromnega števila pripadnikov posebnih policijskih enot, so volitve minile brez demonstracij, kakršne so belorusko glavno mesto Minsk zajele po spornih predsedniških volitvah pred dvema letoma. Takrat je za zapahi končalo na desetine opozicijskih aktivistov in več predsedniških kandidatov, med njimi Nikolaj Stankevič, ki je še vedno v zaporu.