Če si zdrav, ti hladna prha ne more nič, če pa imaš pljučnico, te lahko ubije, « je neimenovani predstavnik Kremlja pred dnevi upravičeval potrebo Rusije po drugačni demokraciji, kakor jo poznajo na Zahodu. Pljučnico ruske oblasti v zadnjih dneh predstavljajo predvsem kot grožnjo, da bi se država vrnila v kaotično stanje devetdesetih prejšnjega stoletja. Za kremeljskimi zidovi so za to bolezen našli ustrezno zdravilo; močno centralno oblast, zaradi katere da je v Rusiji edina mogoča demokracija, t....
Če si zdrav, ti hladna prha ne more nič, če pa imaš pljučnico, te lahko ubije, « je neimenovani predstavnik Kremlja pred dnevi upravičeval potrebo Rusije po drugačni demokraciji, kakor jo poznajo na Zahodu. Pljučnico ruske oblasti v zadnjih dneh predstavljajo predvsem kot grožnjo, da bi se država vrnila v kaotično stanje devetdesetih prejšnjega stoletja. Za kremeljskimi zidovi so za to bolezen našli ustrezno zdravilo; močno centralno oblast, zaradi katere da je v Rusiji edina mogoča demokracija, t. i. demokracija suverena. Le ta bo po njihovih besedah državo obvarovala pred prevrati, kakršni so bili v preteklosti v sosednjih Ukrajini in Gruziji in ki da jih ruska opozicija s podporo tujine zdaj snuje tudi doma.
S to grožnjo v Rusiji upravičujejo nadzor nad mediji in napade na nevladne organizacije in opozicijske politične stranke, ki se v zadnjih dneh kar vrstijo. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah imajo opozicijske stranke bolj malo možnosti za vstop v parlament in potemtakem zmagoslavja vladajoče Enotne Rusije ne ogrožajo, zato je treba napade razumeti predvsem kot prizadevanje, da bi ohranili občutek stalne ogroženosti. Stalna grožnja je za demokracijo suverena ključnega pomena.
Druga mogoča interpretacija ostrega Putinovega napada na opozicijo bi kaj lahko bila tudi njegova želja doseči še večjo, če ne že kar stoodstotno podporo. Z njo in z visoko volilno udeležbo bi namreč Putin dobil še več legitimnosti za svojo politično prihodnost. Pa naj si bo to »samo« položaj premiera ali po morebitni spremembi ustave takojšen tretji predsedniški mandat.
Po nedavni odločitvi opazovalcev Urada Ovseja za demokratične inštitucije in človekove pravice, da jih na volitve v Rusijo ne bo, se je v zvezi z volilnim procesom bati samo takšnih manjših popravkov. Roko na srce. Vladajoči Enotni Rusiji je zmaga zagotovljena tudi brez volilnih prevar. Tudi razumevanje arogantnega odnosa ruskih oblasti do mednarodnih volilnih opazovalcev se skriva prav v demokraciji suverena. Njena temeljna ideološka predpostavka je namreč suverena država, v katero se nihče nima pravice vtikati. Če bo že odprla vrata tujim opazovalcem, bo to izključno pod ruskimi pogoji. Pravzaprav hoče biti Rusija prav tako suverena kakor Združene države Amerike! Tudi tam namreč na predsedniške volitve leta 2004 niso povabili Ovseja, a je na volitve kljub temu prišel, zaradi njegovih kritik pa se pozneje ni nihče vznemirjal.
To pa ni edino, v čemer se je Rusija v zadnjih mesecih zgledovala po Združenih državah. V ameriškem slogu je namreč potekala tudi nedavna volilna konvencija Enotne Rusije, da se Putin vse bolj spogleduje z ameriškim dvostrankarskim sistemom pa dokazuje tudi sprememba ruske volilne zakonodaje. Po njej lahko na volitvah sodelujejo le stranke, ne pa tudi posamezni kandidati, volilni prag pa znaša 7 odstotkov. Zato se bo v parlament najverjetneje uspelo prebiti le Enotni Rusiji in komunistom.
Same po sebi te spremembe še ne pomenijo nič slabega, a razlika med Rusijo in ZDA je vendarle pomanjkanje ruske demokratične tradicije, pravil za konkurenčni boj strank in mehanizmov, ki vsaj na vsakih nekaj let omogočijo mirni prenos oblasti. Rusija, nasprotno, že več let počasi tone v čedalje večjo avtoritarnost. Večina Rusov nima nič proti temu. Prepričani so namreč, da jim to zagotavlja stabilnost in postavlja v enakovreden položaj z ZDA. Da je avtoritarna oblast v Rusiji naravno stanje in da se bo z njo pač treba sprijazniti, vse bolj pogosto trdijo tudi zahodni analitiki. Dvom, »da je ruski DNK sploh mogoče reprogramirati«, je navsezadnje javno že izrazil tudi ameriški predsednik.