Moskva – Rusija in Ukrajina sta pravoslavni božič preživeli dobesedno v hladni vojni, saj je plinski spor prav na praznični dan dosegel vrhunec. Številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, so ostale povsem brez pošiljk ruskega plina, preostale so ga dobile v precej okrnjeni obliki. V Sarajevu je 72.000 gospodinjstev ostalo brez kurjave, v Bolgariji so zaprli šole in vrtce, na Madžarskem in Slovaškem pa so velikim industrijskim porabnikom omejili dobavo plina. Evropski uniji je prekipelo – izdala je ultimat, v katerem je od Ukrajine in Rusije zahtevala rešitev poslovnega spora najpozneje v 24 urah, sicer bodo politične posledice neizogibne.
Od naše dopisnice
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je še pred tednom dni optimistično napovedoval, da bo plinski spor rešen najpozneje do pravoslavnega božiča. Njegov račun se ni izšel in Evropa je včeraj dobila polovico manj ruskega plina kot ponavadi – namesto 430 milijonov, le 200 milijonov kubičnih metrov. »Pošiljanje plina skozi Ukrajino je zaustavljeno. Ukrajina zatrjuje, da je Rusija prenehala pošiljati plin, v resnici pa so sami zaprli vse plinovode in kompresorje,« je namestnik direktorja Gazproma Aleksander Medvedjev za nastalo situacijo obtožil uradni Kijev. Dodal je, da Rusija po ukrajinskih plinovodih še vedno pošilja 40 milijonov kubičnih metrov plina, ki pa ga tam zadržijo zase.
Kmalu zatem je ruski premier Vladimir Putin sprejel predlog predsednika sveta direktorjev Gazproma Alekseja Millerja o zaustavitvi vseh pošiljk ruskega plina skozi Ukrajino. »Strinjam se s predlogom, vendar je to treba storiti kar se da javno, ob navzočnosti mednarodnih opazovalcev.« Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je zahodne medije obtožil, da o sporu ne poročajo objektivno: »Ni res, da je Putin kriv za pomanjkanje plina v Evropi. Ukrajina se je odločila, da bo ogrozila evropsko energetsko varnost. Status tranzitne države uporablja za izsiljevanje evropskih porabnikov.«
O sporu se je Putin po telefonu že pogovarjal s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, ta se je po telefonu pogovoril z ukrajinsko premierko Julijo Timošenko. V njem je Timošenkova privolila v takojšen prihod tehničnih opazovalcev EU v Ukrajino, da bi opravili vse potrebne meritve. Juščenko je v pismu Barrosu in ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu Moskvo pozval k takojšnji prekinitvi embarga na plin, zavrnil je tudi obtožbe o krajah ruskega plina. »Ukrajina dela vse, da bi zagotovila tranzit plina. Med drugim je že posegla v podzemna skladišča,« je poudaril. Po trditvah vlade ima Ukrajina v podzemnih skladiščih zdaj 16 milijard kubičnih metrov plina, kar naj bi zadoščalo do aprila.
»Zaradi hladnega vremena in pomanjkanja plina se lahko plinovodi pokvarijo. O takšnem razpletu nočem niti razmišljati, vendar je treba razmisliti o vseh možnih posledicah neodgovornega ukrajinskega ravnanja, « so na drugi strani opozorili pri Gazpromu. Dodali so, da dodatne količine plina v Evropo pošiljajo po alternativnih poteh, kot je plinovod Jamal–Evropa, ki skozi Belorusijo vodi do Poljske in Nemčije, ter plinovod Modri tok, ki je pod Črnim morjem speljan do Turčije, prazniti naj bi začeli tudi svoja plinska skladišča.
Nemara je za rusko-ukrajinski plinski spor danes odločilen dan. Millerja čakata kar dva pomembna sestanka; v Bruslju s predstavniki evropske komisije in parlamenta, v Moskvi pa z direktorjem Naftogaza Olegom Dubinom. Ta je že predstavil ukrajinska pogajalska izhodišča. Med drugim je dal jasno vedeti, da Ukrajina za tisoč kubičnih metrov plina ni pripravljena plačati več kot 201 dolar, zahtevala bo tudi zvišanje transportnih tarif z 1,70 dolarja na 2,05 dolarja za transport tisoč kubikov plina na sto kilometrov. Ker Rusija od Ukrajine za tisoč kubičnih metrov plina zdaj zahteva kar 450 dolarjev, bodo pogajanja brez dvoma naporna.