Moskva – Kljub dodatni vladni pomoči državnim finančnim ustanovam se v Rusiji še naprej spopadajo z največjo finančno krizo po zlomu leta 1998. V rubljih denominirani borzni indeks MICEX je namreč včeraj izgubil kar 14 odstotkov vrednosti, zato bo najprometnejša ruska borza do petka ostala zaprta. Zvezna služba za finančna tržišča je do preklica odredila tudi zaprtje borze RTS, saj je njen borzni indeks v hipu izgubil več kot 11 odstotkov vrednosti.
Od naše dopisnice
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je državnim bankam ponudil dodatnih 26 milijard evrov likvidnostnih sredstev in padanje tečajev se je v torek za hip umirilo. Že naslednji dan so tečaji delnic vnovič padali kot ponoreli. Od maja je z ruskega trga tako izpuhtelo že več kot 583 milijard evrov, največ prav v zadnjih dneh septembra in prvih dneh oktobra, zaradi česar sta osrednji ruski borzi že trikrat zaprli svoja vrata.
Prav tolikokrat je intervenirala tudi vlada, ki je v želji po dvigu likvidnosti v bančnem sistemu in obnovi zaupanja v trge državnim bankam skupaj namenila že več kot 136 milijard evrov pomoči in zato prvič v zadnjih desetih letih posegla v svoje ogromne devizne rezerve. »Oblasti nimajo druge izbire, kot da ponudijo še več pomoči. Še predobro se spomnijo zloma v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ljudje v paniki iz bank pobirali sredstva,« pravi Chris Weafer iz moskovske banke Uralsib. Prepričan je, da bo kljub državni pomoči v prihodnjih mesecih v Rusiji propadlo na desetine manjših bank.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na konferenci o mednarodni politiki v francoskem Evianu podprl poziv francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja o izrednem zasedanju G8, posvečenem finančni krizi. »Rusija bo aktivno sodelovala v procesu ponovne krepitve globalnega finančnega sistema, in to ne samo v okvirih G8,« je poudaril Medvedjev, ki se je zavzel, da bi v ta proces vključili tudi druga gospodarstva v vzponu, kot so Indija, Kitajska in Brazilija. Za globalno finančno krizo je okrivil gospodarski egoizem, pri čemer je imel nedvomno v mislih Združene države Amerike, podpira pa tudi bolj zavezujočo finančno zakonodajo, s katero bi lažje nadzorovali krizo na finančnem trgu. V govoru je pozval tudi k večji odgovornosti subjektov na finančnih trgih in pri tem posebej omenil bonitetne hiše.