Hollande je v Rusijo pripotoval prav na dan, ko so mu pri časopisu Le Figaro namerili komaj 30-odstotno podporo, kar pomeni, da je najmanj priljubljen francoski predsednik v zadnjih treh desetletjih. Tudi v Rusiji so ga precej manj veseli kot njegovega predhodnika Nicolasa Sarkozyja, vendar je za razliko od njega v Moskvi načel tudi vprašanje kratenja človekovih pravic. »Mislim, da leta 2012 nismo imeli težav, kar zadeva človekove pravice,« je Putin s kritiko opravil v enem stavku.

Precej dlje je trajalo Hollandovo laskanje na račun ruskega iskanja rešitve za Sirijo, Putin pa je slišal tudi zahvalo zaradi ruske podpore posredovanju v Maliju ter logistične podpore pri umiku vojaške opreme iz Afganistana. Kar zadeva Sirijo, stališči Pariza in Moskve ne bi mogli biti bolj različni. »Treba je začeti politični dialog. Sirska opozicija postaja vse močnejša, ima vse več legitimnosti in prevzema odgovornost za prihodnost države. Dejstvo je, da zavrača dialog z Bašarjem al Asadom,« je Hollande v intervjuju za radio Eho Moskvi dal vedeti, da je odhod sirskega predsednika temeljni pogoj, vendar Putina ni prepričal, da bi spremenil svoje stališče. Na pogovorih je sodeloval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je med nedavnim srečanjem z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem pozval k pogajanjem med režimom v Damasku in sirskimi uporniki ter za prizorišče ponudil kar rusko prestolnico.

Gospodarska diplomacija

Hollandov obisk je bil predvsem gospodarski, zato ga je začel s srečanjem s francoskimi gospodarstveniki v okviru francosko-ruske trgovinske zbornice. Hollandovi predhodniki niso imeli te navade in njegova vlada je prva, ki daje velik pomen gospodarski diplomaciji. Francoski podjetniki so Hollandu potarnali, da je rusko tržišče po vrnitvi Putina v Kremelj še bolj nepredvidljivo, in ga prosili za politično podporo, saj se v Rusiji »vsi gospodarski sporazumi sklepajo v senci Kremlja«.

Za Francijo je Rusija šele četrta gospodarska partnerica izven Evropske unije in čeprav je francoski izvoz v to državo lani narasel za 22 odstotkov, v trgovinski menjavi še naprej vlada veliko neravnovesje. Hollande je za največji problem označil »pomanjkanje ruskih naložb v Franciji« in posvaril pred »skepso do ruskega kapitala«. Priznal je, da v Franciji vedo precej manj o Rusiji kot o Kitajski, čeprav je količina naložb v obeh državah primerljiva. Zavzel se je za odpiranje novih podjetij v francoski lasti v Rusiji, ne pa za prenos obstoječih francoskih podjetij na ruska tla, »saj bi v tem primeru ogrozili delovna mesta v Franciji«.

Ogroženi posli

Pri francosko-ruskem analitičnem centru Observo ocenjujejo, da se je odnos med Moskvo in Parizom precej ohladil, ko se je v Elizejsko palačo vselil Hollande. Konkreten primer je z Rusijo sklenjena pogodba o gradnji dveh francoskih desantnih ladij razreda mistral, ki je ogrožena zaradi ostrih kritik ruskega vojaško-industrijskega lobija. Odstavljen je bil podpisnik pogodbe, nekdanji obrambni minister Anatolij Serdjukov, njegov naslednik Sergej Šojgu pa zagovarja domačo vojaško tehnologijo.

Francija je zaskrbljena tudi zaradi nepričakovane odstavitve Ahmeda Bilalova, direktorja projekta Severnokavkaških letovišč, v katerem je Francija največji tuji vlagatelj.

Le nekaj dni pred Hollandom se je v Rusiji mudil razvpiti francoski igralec Gérard Depardieu, ki je precej bolj priljubljen od njega in se je za rusko državljanstvo odločil prav zaradi predloga francoskega predsednika o 75-odstotnem obdavčenju francoskih milijonarjev. »Seveda poznam Gérarda Depardieuja in ga ne obsojam. Vsak ima svojo vlogo. Jaz sem predsednik, Depardieu pa umetnik in slavna oseba. Če tako ljubi Rusijo, ona pa njega, naj bo tako. Dejstvo je, da ljubi tudi Francijo, kjer mu priznavamo vlogo enega največjih francoskih igralcev,« je Hollande odgovoril na vprašanje, kaj misli o Depardieujevem ravnanju kot človek in ne kot predsednik.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber