Moskva – Na Hamovniškem sodišču v Moskvi se je začelo sojenje trem članicam dekliške pankerske zasedbe Pussy Riot, ki jim zaradi performansa v osrednji katedrali Kristusa Odrešenika, na katerem so pozivale h koncu Putinovega režima, grozi do sedem let zapora. Obtožene so zavrnile obtožbe o huliganstvu in se opravičile vsem pravoslavnim vernikom, ki so jih užalile s svojim nastopom.
Sodni proces proti Pussy Riot je najbolj politično obarvana sodna saga v sodobni Rusiji po tisti proti oligarhu Mihailu Hodorkovskem. Drugi sodni proces proti njemu je potekal na istem sodišču in celo v isti dvorani številka sedem, ki je po besedah predstavnice sodišča največja in edina sposobna sprejeti vse zainteresirane novinarje. Tokrat smo večinoma ostali pred vrati sodišča, na katerem je tožilstvo med drugim zahtevalo tudi prepoved snemanja in fotografiranja, kar so utemeljili z realno grožnjo za sodelujoče na procesu, pri čemer so izpostavili napad na sodnico Jeleno Ivanovo, ki je sprejela odločitev o podaljšanju pripora Nadeždi Tolokonikovi, Mariji Aljohini in Jekaterini Samucevič.
Ulice okoli sodišča so bile včeraj zaprte, v pripravljenosti je čakalo več policijskih avtobusov. »Dekleta, z vami smo!« in »Zmaga!« so jih spodbujali privrženci, ko so jih, vklenjene v lisice, pripeljali pred sodišče, ki je proces prenašalo v živo na svoji spletni strani. »Naša etična napaka je bila, da smo s političnim pank žanrom nastopile v katedrali. Takrat niti pomislile nismo, da bi s tem lahko koga užalile,« je Tolokonikova povedala skozi majhno lino celice v sodni dvorani. Tudi Aljohina in Samucevičeva sta v izjavi poudarili, da sta politični in ne religiozni aktivistki, s čimer sta hoteli izpostaviti, da proti njima poteka politični proces. Dekleta so zahtevala njegovo preložitev, ker da obramba ni imela na voljo dovolj časa za pripravo.
Obramba je zavrnila zahtevo tožilstva po zaprtem sodnem procesu in obsodila nedavni intervju premiera Dmitrija Medvedjeva za britanski časnik Times, v katerem je izjavil, da bi jih »v nekaterih državah za tovrstna dejanja kaznovali še precej ostreje,« kar je po mnenju obrambe mogoče razumeti kot pritisk na sodišče. »Medvedjev je odvetnik in dobro ve, da nima pravice do komentarja. Vsaka država ima svojo zakonodajo in v nekaterih državah je ta dejansko zelo stroga. Če je imel Medvedjev v mislih Iran, potem smo seveda v resnih škripcih. V državah, kjer spoštujejo demokracijo in humanizem, takšna kazen ni predvidena,« je poudaril odvetnik Nikolaj Polozov. Ob tem velja spomniti, da je bil podobnih očitkov v zvezi z drugo sodbo proti Hodorkovskemu in njegovemu partnerju Platonu Lebedevu deležen tudi tedanji premier Putin, ki je le teden dni pred izrekom sodbe izjavil, da »tatovi sodijo v zapor.«
Zaradi izjav na račun obtoženk sodni proces proti članicam Pussy Riot že spominja na srednjeveški lov na čarovnice. Odvetnik Mihail Kuznecov, ki zastopa enega od varnostnikov katedrale, ki trdi, da ima vse od spornega nastopa skupine resne težave s spanjem, je zatrdil, da so obtožene del mednarodne mreže satanistov: »Za njimi stojijo dejanski sovražniki naše države in cerkve. To je bilo dejanje iste mreže, ki je odgovorna za teroristični napad 11. septembra 2001.«
Predstavnik Ruske pravoslavne cerkve za sodelovanje med cerkvijo in družbo Vsevolod Čaplin je odločno zavrnil pozive, da bi morala cerkev v duhu krščanske etike pozvati k njihovi pomilostitvi. »Če se bodo pokesale, se bo odnos Cerkve do njih spremenil. Brez kesanja ne more biti odpuščanja,« je razložil, da je omenjeni zaključek rezultat »nebeške vizije«. Zavrnil je tudi kritike na račun neprimernosti podpore, ki jo je patriarh Kiril pred volitvami izrekel Putinu. »Patriarh je dolžan izražati mnenje o politikih. Za ruske pravoslavce je normalno, da cerkev in država delujeta z roko v roki. Sodelovanje med Rusko pravoslavno cerkvijo in Kremljem bo v prihodnosti oblikovalo politični sitem največje države na svetu, ki se bo razlikoval od zahodnega.« Ločitev posvetnega in cerkvenega je označil za usodno napako Zahoda. »Gre za pošastni fenomen, ki je značilen samo za zahodno civilizacijo. Moralno in politično jo bo pogubil.«
Pribita na križ in zašite ustnice
Primer je postal lakmusov test ravnanja z disidenti med tretjim Putinovim mandatom in je pritegnil zanimanje zagovornikov svobode govora po vsem svetu. Za Pussy Riot se je zavzel celo odbor za človekove pravice v Kremlju, čigar odvetnik je sodno sago primerjal s »stalinističnimi represijami.« Svobodo za »zapornice vesti« zahteva tudi Amnesty International, zanje pa so se v svojih nastopil zavzeli tudi glasbeniki kot so Sting, Red Hot Chilli Peppers, Franz Ferdinand in številni drugi.
Najbolj radikalne akcije v njihovo podporo so izpeljali v Sankt Peterburgu, kjer se je 22-letna aktivista z masko Pussy Riot na glavi križala, nad njo pa je visel napis: »Tukaj je vaša demokracija.« Obtožena je bila »iznakaženja podobe mesta.« Še bolj radikalno akcijo je pripravil umetnik Pavel Pavlenskij, ki si je med performansom zašil ustnice.
»Pridržanje Pussy Riot je v nasprotju s temeljnimi krščanskimi vrednotami. Zašita usta demonstrirajo položaj sodobnih umetnikov v Rusiji, odsotnost svobode govora in vse hujšo cenzuro,« je povedal po akciji, zaradi katere ga je policija z vozilom prve pomoči najprej poslala na pregled k psihiatru.