V estonski prestolnici Tallinn se pripravljajo na premestitev spomenika Bronastega vojaka in posmrtnih ostankov sovjetskih vojakov iz središča mesta na bolj odmaknjeno vojaško pokopališče. To je eden prvih ukrepov nove estonske desnosredinske vlade, ki je povzročil ostre odzive Moskve in ruske manjšine v Estoniji. Burna razprava o spornem spomeniku se je začela februarja, ko je estonski parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev in proti kateremu je predsednik Toomas Hendrik Ilves vložil veto. Premestitve ni uspelo preprečiti niti mestnemu svetu estonske prestolnice, v katerem se bojijo, da bo ta poteza povzročila nerede in škodovala mednarodnemu ugledu Estonije.
Bronasti velikan je v središču Tallinna zrasel leta 1947 v spomin na 50.000 vojakov Rdeče armade, ki so v Estoniji umrli med drugo svetovno vojno. Natanko 60 let pozneje so v Estoniji sklenili, da spomenik ne more več stati vsem na očeh, saj večino ljudi bolj kakor na osvoboditev izpod nacizma spominja na svinčenih 50 let sovjetske okupacije.
V uradni intepretaciji so estonske oblasti navedle drug motiv. »Zagotoviti moramo mirno zadnje počivališče za tiste, ki so pokopani pod spomenikom. Trenutna lokacija jim ne omogoča dostojanstva,« je poskušal premestitev kot pietetno dejanje prikazati estonski obrambni minister Jaak Aaviksoon. Svojcev pokopanih, ki poskušajo izkopavanje preprečiti s tožbo, ni prepričal, za spoštovanju umrlih v bojih proti nacističnim okupatorjem pa so se zavzele tudi veteranske organizacije iz številnih držav.
»To bogokletno dejanje sramoti spomin na tiste, ki so Evropo rešili nacizma. Posledice utegnejo biti zelo zelo resne,« je bil oster ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pričakuje, da bosta Evropska unija in Nato ostala zvesta svojim načelom in bosta preprečila premestitev. Sergej Ivanov, prvi podpredsednik ruske vlade, je že pred štirinajstimi dnevi predlagal bojkot estonskih izdelkov in Ruse pozval, naj ne potujejo v Estonijo, ruska mladinska nacionalistična skupina Naši pa je napovedala, da bo k spomeniku poslala v sovjetske uniforme oblečene čuvaje. »V Baltiku si bomo še enkrat umili škornje,« so se na slogan Rdeče armade iz druge svetovne vojne sklicevali pri dnevniku Moskovski Komsomolec.
»Samo dotaknite se spomenika, pa bomo poskrbeli, da bodo estonski fašisti postali znani po vsem svetu,« je bilo mogoče prebrati na spletni strani ruske manjšine v Estoniji, ki v premestitvi spomenika vidi nič manj kot državno podporo nacistični ideologiji. Rusi sestavljajo slabo četrtino 1,3 milijona prebivalcev te najbolj razvite baltske države, vendar jih ima le tretjina tudi rusko državljanstvo, zato Estoniji očitajo diskriminacijo ruske manjšine.
Strasti so še bolj razvnete, ker je odločitev o premestitvi spomenika prišla prav med pripravami na praznovanja ob dnevu zmage nad fašizmom. Shode pod spomenikom so za 9. maj tudi letos napovedale tako veteranske kakor nacionalistične skupine, zato je strah pred neredi vsekakor upravičen.