Moskva – Rusija širi svoje meje, tokrat s pomočjo narave. Zaradi naravnih procesov se je ozemlje po površini največje države na svetu v zadnjih dveh letih še povečalo. Krivec je močan potres, ki je pred dvema letoma stresel največji ruski otok Sahalin. »Zaradi potresa se je nad gladino morja dvignil kos morskega dna in postal kopno. Novo ozemlje obsega skoraj tri kvadratne kilometre površine,« je za ruski TV-kanal Vesti-24 povedal geolog Boris Levin, direktor Inštituta za morsko geologijo in geofiziko.
Od naše dopisnice
Sahalin, ki leži na meji med evrazijsko in pacifiško tektonsko ploščo, je pogosto tarča potresov. Leta 1995 je v enem od njih življenje izgubilo 2000 prebivalcev, že omenjeni leta 2007 pa je pustil enako število ljudi brez strehe nad glavo.
Drugi sorodni dogodek se je zgodil na otoku Matua, ki je del Kurilskega otočja, glavnega ozemeljskega spora med Rusijo in Japonsko, na katerem je letos izbruhnil vulkan Šarčajev vrh. »Izbruh je pospremil velikanski steber vulkanskega prahu, ki so ga posnele tudi kamere z mednarodne vesoljske postaje,« je povedal profesor David Pyle z oxfordske univerze. Pojasnil je, da novo ozemlje tvori prav ta prah, skupaj z vulkanskim kamenjem in lavo, ki se je ohladila na obali. Otok Matua je s tem postal večji za 1,5 kvadratnega kilometra, skupaj z ozemljem, ki je nastalo ob potresu na Sahalinu, pa se je Rusija povečala za 4,5 kvadratnega kilometra.
Nedostopne dele države, denimo Daljni vzhod, Sibirijo in prostranstva z večnim snegom in ledom na severu, so nekoč raziskovali predvsem znanstveniki iz Ruske geografske družbe, institucije, ki bo prihodnje leto praznovala 160 let delovanja. »Danes so raziskovalci v velikansko pomoč pri povezovanju oddaljenih ruskih regij, kot so vzhodna Sibirija, polotok Jamal in Daljni vzhod. Aktivno sodeluje pri raziskovanju Arktike in Antarktike,« je ruski premier Vladimir Putin poudaril med včerajšnjim obiskom na sedežu družbe.
Ker je bil rojen v Leningradu, zdaj Sankt Peterburgu, ni mogel mimo t. i. Ceste življenja, ki so jo leta 1941 zasnovali prav kartografi iz Ruske geografske družbe. Po zaledeneli površini jezera Ladoga so potegnili edino pot za preskrbo okupiranega Leningrada. Med letoma 1941 in 1942 je obratovala kar 152 dni in po njej sta v mesto prihajala hrana in strelivo, iz njega pa ranjenci, ženske in otroci.
Med obiskom je Putin prvič spregovoril tudi o ekoloških temah. Napovedal je, da se bo Rusija pridružila mednarodnim prizadevanjem za ohranjanje naravnega okolja in preprečevanje podnebnih sprememb. Dodal je, da bo vlada v prihodnjih letih sprožila številne okoljske pobude, povezane z omejevanjem onesnaževanja, zaščito voda, gozdov in drugih naravnih virov.