Moskva – Valutne vojne so mit. To se kaže tudi v ohlapni sklepni izjavi vrha G20, ki se ga udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz skupine najpomembnejših svetovnih gospodarstev in se bo v ruskem glavnem mestu končalo danes.
Eksplozija meteorida na Uralu je zasenčila tudi prvo večje zasedanje skupine najpomembnejših svetovnih gospodarstev G20 v Rusiji. »Gre za dokaz, da ni občutljivo samo gospodarstvo, ampak tudi naš planet,« se je odzval ruski premier Dmitrij Medvedjev.
Valutni trg je doživel pretres, ko so pred dnevi finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine sedmih industrijsko najrazvitejših držav na svetu (G7) v skupni izjavi posvarili pred pretiranim nihanjem tečajev, ki da lahko škodi gospodarski in finančni stabilnosti. Zavezali so se, da javnofinančne in denarne politike ne bodo merile na tečaje. Sklepna izjava G20 naj bi se odrekla duhu »valutne izjave« G7 in se omejila le na opozorilo pred pretiranim nihanjem tečajev.
Sporno taktiko so nekateri prepoznali v ukrepih japonske vlade in centralne banke, saj se je tečaj jena v preteklih tednih precej znižal. Ameriški milijarder George Soros je na račun špekulacij z jenom od novembra lani menda zaslužil kar milijardo dolarjev, poroča agencija Bloomberg.
»Nikakršnih valutnih vojn ni, kar se dogaja, je le odziv trga na notranje odločitve posameznih držav,« je poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Storčak. Predsednik Evropske centralne banke Mario Dragi je poudaril, da je tečaj evra v skladu z dolgoročnim povprečjem, pritrdila pa mu je tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde: »Razprave o valutnih vojnah so šle predaleč. Kar se tiče vrednosti večine glavnih valut, ni večjih odstopanj.« Nadzorovanemu gibanju tečajev menda nasprotuje Kitajska, na vztrajanje ZDA pa naj bi iz izjave črtali tudi fiskalne zaveze, pri katerih je vztrajala Nemčija.
Prednostna naloga ruskega predsedovanja G20, ki vključuje 90 odstotkov svetovnega BDP in dve tretjini prebivalstva ter bo vrhunec doživelo na septembrskem vrhunskem zasedanju v Sankt Peterburgu, je nov zagon svetovnega gospodarstva. Predsednik Vladimir Putin je včeraj opozoril, da je treba pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje dolga upoštevati politične in družbene posledice; s tem je mislil na ostre varčevalne ukrepe, ki so v Španiji, Grčiji in Sloveniji privedli do socialnih nemirov.